tag:blogger.com,1999:blog-40179793645458271202024-02-29T21:39:34.808-08:00Blodnje nekega prodajalca Uroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.comBlogger34125tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-49823265731508536672016-12-27T13:34:00.000-08:002016-12-27T14:10:25.836-08:00Povzetek leta 2016Evo, zaštartali smo v zadnji teden leta 2016 in spodobi se, da se ga tudi povzame, saj je bilo letošnje leto precej bolj zanimivo in pozitivno kot prejšnja leta. Ne pomnim, kdaj sem imel tako leto, kot sem ga imel letos. Res da sem se štiri leta nazaj poročil in da je bilo skoraj celo leto povezano s tem in itak je bilo to moje najljubše leto do sedaj. Ampak 2016 mu je tok za petami, da ima nos v njegovih laseh, bližje že ne bi več šlo.<br />
<br />
Torej, dogajalo se je veliko, leto je bilo zaznamovano z uresničitvijo velikih želj in sanj. Letošnje leto je velik sredinec vsem, ki so imeli kaj proti meni in mojim željam, letos sem jaz car in naredil sem ogromno zase. Kar pa je terjalo tudi eno žrtev, na žalost, moji prihranki so bistveno manjši, kot so bili na začetku leta. No, pa da pojasnim.<br />
<br />
1. Moje ime je Uroš in sem motorist. Tako se lahko ponosno predstavljam, če me kdo vpraša, kdo sem. Izpolnil sem si eno največjih želj, ki sem jih imel že od otroštva. Naredil sem izpit za motor, kljub slabi volji (beri: neodobravanje) mojih staršev sem se odločil, da jaz to rabim zase, ker si zaslužim.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEih59j_ydYTYrtDdDo9UnBNe_HFUwxI3cLTjzE7mVVgeUTUIZ7P4WPPxDjAm5Vx7iuOnrgkyQvp5Mds7PMKNfh2s1Q7y62JVLOFz5ihz_zTJguZ8OIjyhBuh5O_FN7XdAmNjzYZsDDbww/s1600/20160911_105754.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="180" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEih59j_ydYTYrtDdDo9UnBNe_HFUwxI3cLTjzE7mVVgeUTUIZ7P4WPPxDjAm5Vx7iuOnrgkyQvp5Mds7PMKNfh2s1Q7y62JVLOFz5ihz_zTJguZ8OIjyhBuh5O_FN7XdAmNjzYZsDDbww/s320/20160911_105754.jpg" width="320" /></a></div>
<br />
Velika zahvala za vse skupaj gre <a href="http://www.avtosola-smarca.com/avtosola" target="_blank">Avtošoli Šmarca </a> za teorijo in seveda inštruktorju GOSPODU Martinu Žuglju. Če se bo kdo od vas podal na tako pot, potem vam resnično priporočam to kombinacijo, ne samo da imajo odlične cene, Martin se vozi s tabo na svojem motorju, da imaš lažjo predstavo, kaj in kako. 1A, ni kaj! S to kombinacijo inštruktorja in šole sem vse naredil v prvo brez težav.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEigHDnNjHbqmqO8fRUyVDp-qvd6B3omXOP3EQZPguKblM1n3L_UzH53W4ItX6k43axnfDo-AXIAgUf50_KvNz8eBY7DXVsfia6lHixC97woyhOUP8FUWHmy6N2zlzbtSwArD5HTTNfYSQ/s1600/20160709_201504_001.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEigHDnNjHbqmqO8fRUyVDp-qvd6B3omXOP3EQZPguKblM1n3L_UzH53W4ItX6k43axnfDo-AXIAgUf50_KvNz8eBY7DXVsfia6lHixC97woyhOUP8FUWHmy6N2zlzbtSwArD5HTTNfYSQ/s320/20160709_201504_001.jpg" width="180" /></a></div>
<br />
Temu je sledilo še obvezno kupovanje motorja. Po dolgem premisleku in kljub odsvetovanju marsikoga sem si kupil svoj sanjski motor.<br />
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiMI57pV7JhMsS46-_zDUJBS-VdrXafnEXOupN8JglzYLVwGeA-upQC7PkBBE8RJxNohVNrxI4gE-BbraTucHUVCUJwACmHHKEkWGA_CcetI5YxaLpEW90qDZo86aQc5uXyv-Gnq6dfXQ/s1600/DSC03300.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiMI57pV7JhMsS46-_zDUJBS-VdrXafnEXOupN8JglzYLVwGeA-upQC7PkBBE8RJxNohVNrxI4gE-BbraTucHUVCUJwACmHHKEkWGA_CcetI5YxaLpEW90qDZo86aQc5uXyv-Gnq6dfXQ/s320/DSC03300.JPG" width="320" /></a></div>
<br />
DUCATI MONSTER 696, zanj sem plačal malo več, kot sem imel bađet, ampak je bil vreden vsakega centa. Redko se zgodi, da si uresničiš neke take sanje, ampak več o tem v drugem blogu.<br />
<br />
2. Ker mi je smučanje priraslo zelo k srcu (prej sem bil goreč zagovornik bordanja), sem si zadnja leta smučke stalno izposojal, bilo je (glede na to, kje delam) najcenejša opcija, ki pa ni bila vedno priročna, saj jih nisem imel vedno pri roki, ko sem jih rabil, treba je bilo planirati. No, od letošnjega leta naprej to ne bo več problem, saj sem si kupil smučke. Tudi te smučke so bile moje zelo zaželene smučke, saj so me že 2 leti nazaj na testu popolnoma prepričale in takrat sem se odločil, da bom jaz te smučke imel, samo počakati bom moral, da bodo na dobrem popustu. In res, letos so bile znižane za 50 %, jah kaj pa misliš, seveda sem jih kupil, a je v tem sploh kaj dvoma ;)<br />
<br />
3. Plezal sem bistveno manj, kot sem želel, saj zaradi službe in drugih okoliščin nekako nismo uspeli spravit skupaj kakšnega dneva več plezanja, ampak kolikor sem plezal, je bilo dovolj. Čutim in vidim, da mi smeri postajajo lažje, če bo vse po sreči, bo 2017 bolj plezalno obarvano, samo stvari se morajo poklopit.<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhraq4sylg-os3nt1-6Jl8tJ8gL_rFZksWJyUHKNEgAdnpEXpWMo-yK1JsjzL39BJlUhCgNRNzS-qYrfX-UwLphy3a9ezzs_CMXhQP-S8ryqrPCm3rbCO6uDBt0PUMN3YhtAJKi8YkImA/s1600/14102356_10154111192483778_1970816223074732055_n.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhraq4sylg-os3nt1-6Jl8tJ8gL_rFZksWJyUHKNEgAdnpEXpWMo-yK1JsjzL39BJlUhCgNRNzS-qYrfX-UwLphy3a9ezzs_CMXhQP-S8ryqrPCm3rbCO6uDBt0PUMN3YhtAJKi8YkImA/s320/14102356_10154111192483778_1970816223074732055_n.jpg" width="320" /></a></div>
<br />
4. Dobil sem novo pogodbo o zaposlitvi, za nedoločen čas sem postal oddelkovodja, kaj naj rečem, očitno že nekaj delam prav, da so se tako odločili. Ni nekaj najlažjega na svetu, ampak pomaga, da smo dobra ekipca, da mi ne kravžljajo vseh živcev, no vsaj ne vsak dan.<br />
<br />
5. <a href="https://www.instagram.com/shark_with_a_bike/" target="_blank">Instagram</a> imam tudi, po novem. To je pa dejansko izpred dveh dni. Follow! ;)<br />
<br />
Mislim, da je to to. Samo še na kratko:<br />
<br />
Najljubša rastavracija leta: <a href="https://www.facebook.com/Bunker2047/?fref=ts" target="_blank">Bunker</a> - res da so v Murski Soboti, ampak se resnično splača iti. Odlična hrana, še boljši ambient, vrhunsko osebje. Če vam kaj pove, so bili prvi, ki sem jim na FB napisal oceno. Pa tega res ne počnem. Tamara ga je k sreči čisto naključno našla in ni nama žal. <br />
<br />
Komad leta: <a href="https://youtu.be/i9U_2c3STH8" target="_blank">Krech & Boby feat. Zlatko (Zlatan Čordić) - RAJDRJI PART III</a>, kakopak. Zdej smo familija. Poleg tega pa Bobyja tudi poznam! CARE!<br />
<br />
Najljubša oseba: <a href="http://mestosanj.blogspot.si/" target="_blank">Žena, itak</a><br />
<br />
Najljubši geocache: <a href="https://www.geocaching.com/geocache/GC6A186_the-maze?guid=bf777ad4-491f-42eb-82a3-5ecebfde7473" target="_blank">The Maze</a> oh, kok noro hud, resnično priporočam, ne za prvi geozaklad, ampak ko jih imate par pod pasom, ga obiščite. <br />
<br />
Tako, mislim, da je pa zdaj res to to. Še teh par dni do konca leta pa začnemo jovo na novo. Če bo leto pol toliko dobro kot letošnje, bo absolutna zmaga.<br />
<br />
Držte pesti, da dobim odgovor, ki ga čakam, saj mi bo spremenil življenje, absolutno na bolje!<br />
<br />
Držte se, srečno, zdravo, uspešno in ne pozabite, sledite svojim sanjam, ne pustite, da vam jih drugi odrekujejo samo zato, ker lahko. Sami si morate krojiti usodo, ni važno, kaj menijo starši, svojci, partnerji vaše življenje je vaša odločitev.<br />
<br />
PikovAS<br />
<br />
PS.: Tudi shujšal sem par kg. Čist tako, usput vsemu. ;) <br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
Uroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com12tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-74715112695741223512016-07-08T03:12:00.000-07:002016-07-08T03:12:16.904-07:00Moja tašča je zmaj ... (beri dalje) Nekako tako bi se začel stavek o tašči pri marsikaterem poročenem moškem. Pri meni je zgodba malo drugačna, naj pojasnim.<br />
<br />
Moja tašča je:<br />
<br />
Steber, ampak to ne mislim, da je stara kot korintski steber na atenski Akropoli, ampak steber, na katerega se lahko zanesem in vem, da mi bo dal podporo, ko jo bom rabil.<br />
<br />
Martin Krpan, pa ne mislim, da je "desc", no, je močna tako fizično in še bolj močna po volji in karakterju, zato jo je težko premagati pri kakšni stvari.<br />
<br />
"Taršica", je stroga, ampak poštena, ko si zaslužiš kritiko, jo boš slišal hitreje, kot lahko pomižikneš, pa še "okurca" te tako, da tudi jezen ne moreš bit nanjo, ampak je nate tudi ponosna takrat, ko ti nekaj uspe.<br />
<br />
Zgled, je motivacija in zgled, kako se prebije čez življenje z vsemi vzponi in padci in kako lahko ena sama oseba poskrbi in dokaže, da je včasih dovolj, če si samo ti in tvoj najboljši prijatelj ti. <br />
<br />
Direktna, ooo ja, nekega "lepomišenja" pri njej ni, bo povedala naravnost in brez dlake na jeziku, ampak to pove samozavestno in odločno, seveda je vedno pripravljena slišat tudi tvojo plat zgodbe. Samo poskrbi, da bo res dobra plat zgodbe, ne da se je okoli prenašat.<br />
<br />
Oko ima sokolovo, sicer to ni vezano na dejansko dioptrijo, ampak ne rabi dolgo, da ti vidi srce in ugotovi, kam to srce rine. Zna brat karakter in si hitro ustvari natančno sliko o neki osebi. Do sedaj se še ni zmotila, sploh pri meni ne ;)<br />
<br />
Oh, ta moja tašča, z vsemi žavbami namazana, ampak je nekaj posebnega, če bi vprašali Tamarinega bivšega fanta, bi rekel, da je zmaj, z mano, niti prvi dan, ko sva se spoznala, ni bila zmaj, z mano je poštena in direktna, sočutna in dobra, lahko ji zaupam in se zanesem nanjo.<br />
<br />
Meni ni tašča, meni je druga mama, mi je odlična prijateljica in najboljša "ob pol prezgodaj zjutraj" sopohodnica na božični sončni vzhod. Nikoli mi ni bilo težko z njo preživet dneva ali dveh ali celo treh in dokler me ne bo razjezila (kar smo že ugotovili, da je težko), bo tako tudi ostalo.<br />
<br />
Tako da, draga tašča, veš, da sem najmanj en klic stran in največ eno uro vožnje, čeprav sva oba malo rabila, da sva se en na drugega navadila, mi je ta najin odnos nadvse všeč in imam namen obdržat tole zadevšno.<br />
<br />
Hvala, ker si Tamaro vzgojila tako, kot si jo, ker posledično sem z najboljšo ženo dobil še najboljšo taščo, kar je pa paket, ki si ga želijo mnogi.<br />
<br />
Tako, upam, da zdaj veš vse, tudi to, da te imam rad in da se že veselim naslednjega srečanja.<br />
<br />
En Ljubljančan<br />
PikovAS<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEirTSiLSXbuFIMgTB-l61dBX3Ooah8udvpx-_mTE1W9sH5SX1PnmtxWf22D_7_tsJsOnEPHW-CkeAhKUeb3FdmqoO4_-X-WY_GlVw3yv1bpKM_4BJj3IRrPqgkWZaB0NQcZTLD6I69ZKg/s1600/1916903_10205545883751384_4843210025807629329_n.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="239" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEirTSiLSXbuFIMgTB-l61dBX3Ooah8udvpx-_mTE1W9sH5SX1PnmtxWf22D_7_tsJsOnEPHW-CkeAhKUeb3FdmqoO4_-X-WY_GlVw3yv1bpKM_4BJj3IRrPqgkWZaB0NQcZTLD6I69ZKg/s320/1916903_10205545883751384_4843210025807629329_n.jpg" width="320" /></a></div>
<br />Uroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-66412677105543380652016-05-29T13:57:00.002-07:002016-05-29T13:57:50.862-07:00Novoletne zaobljube "kao" Sej vem, sej vem, od novega leta je že pet mesecev, pa šele sedaj govorimo o nekih zaobljubah. Tokrat je vse skupaj malo drugače, ker novoletna zaobljuba niti ni novoletna zaobljuba. Nekako sem si rekel, da bi se letos spet spravim v izdelavo filmčkov. Pred leti (in ja, dejansko pred leti) sem sestavil kar nekaj lušnih filmčkov, narejenih čisto za domačo uporabo oz. bolj za štos kot kaj drugega. Pa so izpadli precej dobro, pa tudi če se sliši malo samohvalno!<br />
<br />
Torej lotil sem se "gameplay" filmčkov, prvi in verjetno tudi kar nekaj naslednjih bo iz igre <a href="http://worldoftanks.eu/" target="_blank">World of tanks</a>, s katero si krajšam dolgočasne dneve. Ker ima video precej omejeno občistvo, mogoče ne bo za vse, če boste imeli pa kaj časa in ga pogledali, pa tudi super, kak komentar, like in share pa tudi ne bo odveč, seveda tudi dislike pride v poštev, če vam ne bo všeč ;)<br />
<br />
Torej preden pozabim, video:<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe width="320" height="266" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://i.ytimg.com/vi/WKHqL_pq3aI/0.jpg" src="https://www.youtube.com/embed/WKHqL_pq3aI?feature=player_embedded" frameborder="0" allowfullscreen></iframe></div>
<br />
Lep teden!<br />
PikovASUroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-9055926056322702872016-02-04T13:28:00.001-08:002016-02-04T13:28:15.821-08:00Težko pričakovani dopust (ta kratek), 3. in 4. danDanes za spremembo kar dva dneva v enem zapisu.<br />
<br />
Čisto iskreno, včeraj se mi ni dalo pisat. Nisem še čisto v tej dnevni formi za zapise. V času Vijavaje sem uspešno dnevno pisal te neumnosti, ampak od tega je že kar nekaj let in zato sem tudi padel ven iz vsega skupaj.<br />
<br />
Torej, včeraj, edina stvar, vredna omembe, je, da sva enega od najinih pizdunov (beri mačkov) peljala k veterinarju. Malo naju je zaskrbelo tole njegovo 3-tedensko prehladovanje in občasno krvav smrček. Kot je bilo opazit, krvav smrček ni bil posledica njunih zrakomešalskih podvigov, kar je tudi potrdila simpatična mala veterinarka. Prisežem, da so vzgojiteljice v vrcu in veterinarke ene in iste osebe. Se mi zdi, da če si simpatična žepna ženska (ponavadi tudi z manjšim oprsjem) in znaš govorit tudi z malo bolj otročjim glasom, sta ti v zibko položena dva poklica, eden je skrb za male razgrajaške šmrkavce, drugi je pa skrb za male razgrajaške kosmate šmrkavce, druge možnosti žal nimaš. Tudi če se boš lotila česa drugega, ne bo to to in slej ko prej bo sledila prekvalifikacija v skrb za take ali drugačne šmrkavce.<br />
<a href="http://teachingandeducationcareerchoice.weebly.com/uploads/3/0/5/1/30511500/5117175_orig.jpg" imageanchor="1" style="clear: right; float: right; margin-bottom: 1em; margin-left: 1em;"><img border="0" src="http://teachingandeducationcareerchoice.weebly.com/uploads/3/0/5/1/30511500/5117175_orig.jpg" height="132" width="200" /></a><a href="http://www.catster.com/wp-content/uploads/2015/06/600px-cat-and-vet.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="http://www.catster.com/wp-content/uploads/2015/06/600px-cat-and-vet.jpg" height="135" width="200" /></a><br />
<br />
<br />
<span style="font-size: small;"><b> < tole ali pa tole ></b></span><br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Pa da se vrnimo k najinemu pezdetu, hudega mu ni, potrjen je prehlad, ki je lahko posledica prihoda drugega pezdeta v hišo. Ker pa se tole že tako dolgo vleče, je dobil antibiotike in aminokisline za odpornost. Po domače, ne bo ga še pobralo, vsaj ne v kratkem. Sicer na žalost drugega mačkona, ampak lej, bosta morala še malo trpet en z drugim.<br />
<br />
Preostanek dneva je žena prebila s kolegico na kavi in na<a href="http://tamckvhribih.blogspot.si/2016/02/premikanje-gora-z-reinholdom-messnerjem.html"> Rajnholdu Mesnerju</a> (al kako se že napiše), jaz pa doma. Delal, kar pač dela mož, ko žene ni doma. V miru brez slabe vesti pogledal film Marsovec, ki ni tako slab film, malo predvidljiv, ampak hej, kaj sem pa pričakoval. Še vedno je to Holivud. In poleg filma še igrce igral, pha zakaj pa ne.<br />
<br />
Današni dan je bil bolj, kako bi rekel, "aktiven". Pah ja, lahko se tako reče. Z gospo in najino plezalno mentorico Anjo smo popili kavo v Mačji kavarni, ker nimava nobenega mačka doma, smo šli pit kavo v družbo osmih mačk, pa da me ne boste narobe razumeli, zelo so simpatični. Kakega devon rexa bi z veseljem odnesel v žepu. <br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://s3.amazonaws.com/assets.prod.vetstreet.com/c0/0e/48187589472889b3957237cc3808/Devon-Rex-AP-CQI4TD-645sm3614.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="http://s3.amazonaws.com/assets.prod.vetstreet.com/c0/0e/48187589472889b3957237cc3808/Devon-Rex-AP-CQI4TD-645sm3614.jpg" height="188" width="320" /></a></div>
<br />
Po spiti kavi sva se z ženo namenila v plezalni center, o katerem je že bilo govora, tokrat sva skupaj osvajala "ta malo" dvorano. Mislim, da sva bila uspešna. Najbolj všeč mi je bila ženina izjava: "Ne razumem, kako ima lahko smer s takim previsom na začetku št. 4". In čeprav gospa ne mara previsov pri plezanju, jih je uspešno premagala. Sem bil zelo ponosen nanjo. Meni so pa previsi všeč, ker ti zakomplicirajo življenje in ko uspešno prilezeš mimo, si zelo zadovoljen sam s sabo. Če kdo pleza in še ni bil v ljubljanskem plezalnem centru, naj v mali dvorani proba tiste stopničaste smeri ob oknu. Jaz sem bil čisto navdušen. Kako imaš dve stopnički, eno večjo kot drugo za premagat. Še bo treba it. Kar se bo tudi zgodilo, "ITAK".<br />
<br />
Aja, pa še to, v lokalu v centru imajo "šalo" kave, 0,5 l kave za 2,5 enote premoženja. Pa še nagravžno dobra je. Res se splača it, če ne drugega, pejte tja samo na kavo. <br />
<br />
<br />
LP<br />
PikovASUroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-49375398702187743602016-02-02T14:29:00.000-08:002016-02-02T14:29:45.267-08:00Težko pričakovani dopust (ta kratek), 2. dan<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgc4JUtox6IubxSlLg_OJmIX3TI7enFW4tPDuCu7RFY1pW5pLQ0RkHMms9TTXIQauKt9YZcNvtqZknhnq5NKAbdM2xye-f6UR2ILox9QcVq8kqwciSoyIE_dX_xZfWFJaDZf9APfZ1OIQ/s1600/20160202_094547.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="180" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgc4JUtox6IubxSlLg_OJmIX3TI7enFW4tPDuCu7RFY1pW5pLQ0RkHMms9TTXIQauKt9YZcNvtqZknhnq5NKAbdM2xye-f6UR2ILox9QcVq8kqwciSoyIE_dX_xZfWFJaDZf9APfZ1OIQ/s320/20160202_094547.jpg" width="320" /></a></div>
Dan sem začel zgodaj, dovolj zgodaj, da se lahko reče, da prezgodaj za dopust. Ampak če je treba, je treba.<br />
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjGFhxQiBwC_VS0E5Uwd5fGVLp8SSTId6qTEsmR3-L6sHzTpO4s3iUL7oMD5nyhRPSmEPBbkjcusu2fEEnWukq2EuXKv1HdNMK7TrHzo0djD6_zxtnBrGdFv0d5NI5y8qIRwgC_o2RWuA/s1600/20160202_092740.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjGFhxQiBwC_VS0E5Uwd5fGVLp8SSTId6qTEsmR3-L6sHzTpO4s3iUL7oMD5nyhRPSmEPBbkjcusu2fEEnWukq2EuXKv1HdNMK7TrHzo0djD6_zxtnBrGdFv0d5NI5y8qIRwgC_o2RWuA/s320/20160202_092740.jpg" width="180" /></a></div>
Danes sem dopoldne z Mirom preživel na Krvavcu, sneg ni bil ravno najboljši, ker je bilo toplo, ampak prav trpel pa tudi nisem. Prvo uro je bilo precej ledeno, tako da se je dalo precej lepo odpeljat, po tej uri so pa začeli nastajat kuclji. Lahko pohvalim Mira, mu je šlo precej lepo, počasi bo še postal pravi smučar. Današnji strup so bile Elanove Amphibio 16. Zelo lušne dilce za peljat, sicer je treba kar lepo delat z njimi, ampak peljejo se pa lepo. Elan še vedno ve, kaj dela. Tako da ga še vedno lahko mirne duše priporočam komur koli. In ne, Elan nima nič slabših robnikov, kot jih imajo drugi, nehajte me to spraševat.<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjiDbpNoI7zXFukU-DSLOqWtLpqeke9vfL00SMNtjKatcO1-DmXYbCaFoxP7v5qvK8oqMm8uqPqfgdPD2Pz_xXnAVV6ULGmZ3xa5ASjPCFkpy8rRKGCvbbPfZQbsgEXImckYtxYvQAHmQ/s1600/20160202_092726.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjiDbpNoI7zXFukU-DSLOqWtLpqeke9vfL00SMNtjKatcO1-DmXYbCaFoxP7v5qvK8oqMm8uqPqfgdPD2Pz_xXnAVV6ULGmZ3xa5ASjPCFkpy8rRKGCvbbPfZQbsgEXImckYtxYvQAHmQ/s320/20160202_092726.jpg" width="180" /></a></div>
<br />
Na poti proti domu sem se odločil, da ženo peljem na kosilo. Zato sva se zmenila, da ko zaključi z lektorskim društvom, me pokliče, priletim v center Ljubljane in šibneva na kosilo. Sicer se nisva mogla sprva odločit, kaj sploh bi, tako da sva na koncu pristala v manjši gostilnici ob magistratu in lahko rečem, da je bilo kosilo odlično, porcija ravno ni bila na nivoju Jurmana, ampak bila je pa ziher bolj okusna.<br />
<br />
Dan sva zaokrožila z obiskom MGL, ogledala sva si predstavo Čudežna terapija, dobro sva se nasmejala, je vredna ogleda. Všeč mi je, da sva začela hodit v gledališče. V srednji šoli sem eno leto imel abonma za Dramo in mi res ni bilo žal. Gledališče je nekaj posebnega, nekaj veliko bolj intimnega kot kino. Čisto nekaj drugega je gledat igralca v živo in se je lažje vživet v njegov karakter kot pa v filmu. Čar dela tudi to, da tu ni kiksov, predstava mora teči po scenariju. In mislim, da sva danes doživela en kiks, Tanji Ribič (terapevtka) je telefon zletel po tleh, kar mislim, da ni bilo v scenariju. In take stvari naredijo gladelišče boljšo izkušnjo kot kino. Da o Koloseju sploh ne govorim. Če je bil včasih najboljši med najboljšimi, je zdej ratal ena ogromna brezpomenska prazna stavba, ki je svojih pet minut slave preživela dolgo dolgo nazaj. Pa ne mislit narobe, sem tista generacija, ki je obiskovala Kolosej, ko se je pojavil, in upala, da dobi karte za določen film, ki so ga hoteli vsi gledat. Zdaj grem raje v Kumuno ali praktično katerega koli mini kinov, ki so po Ljubljani.<br />
<br />
Tako, takle dan je bil tale drugi dan dopusta.<br />
<br />
Lep pozdrav<br />
PikovAS <br />
<br />Uroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-1841725496026884422016-02-01T10:32:00.002-08:002016-02-01T10:33:00.164-08:00Težko pričakovani dopust (ta kratek), 1. dan Mislim, da smo vsi istega mnenja, da se dopusta veselimo. In ko pridemo, nestrpno odštevamo ure zadnjega delovnega dneva, da lahko rečemo na svidenje in se za teden ali dva odklopimo od službe.<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj_rrGeNkIeDaTuqbm4oBn4PmgfcfCDt7pns9l-Rr3kAjxfsxTD31dwSfy-0pK6C6gx8yxdTnBGjq-4E455D_6O9jpCSbW7fGDTETx5NDye56w2d1Y8ulVCksTGoEIEYDfDbOxvITMUjA/s1600/siesta.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj_rrGeNkIeDaTuqbm4oBn4PmgfcfCDt7pns9l-Rr3kAjxfsxTD31dwSfy-0pK6C6gx8yxdTnBGjq-4E455D_6O9jpCSbW7fGDTETx5NDye56w2d1Y8ulVCksTGoEIEYDfDbOxvITMUjA/s320/siesta.png" width="315" /></a></div>
<br />
Tudi jaz nisem izjema in sem že prav nestrpno pričakoval težko prigarani dopust. Zadnji dopust je bil letni na morju, ampak od takrat se je veliko dogajalo in moji možgani so postali utrujeni. Potreben sem bil tega frej tedna.<br />
<br />
Sicer sem dopust začel že z nedeljo, ampak nedelja se pri meni ne šteje kot dopust, ker bi bil tako ali tako frej, zato sem uradno dopust začel z današnjim dnem. In kakšen dan je bil. (Zvenim, kot da sem najmanj rešil svetovno lakoto.) Ta dopust bo kar aktiven, skoraj za vse dni imam nekaj planirano. Danes se je dan začel že relativno zgodaj, ob osmih sem bil kot sova buden in postelja ni bila več udobna. Zato sem kar vstal in malo pobluzil po netu. Ženo sem ob devetih vrgel iz postelje (komaj), da sva lahko šla po opravkih. Ker grem jutri smučat, sem si šel h kolegom iz Šiške sposodit smučke in malo podebatiral kaj in kako.<br />
Popoldne sem izkoristil, saj se je žena s kolegico namenila v hribe, jaz pa sem obiskal <a href="http://plezalnicenter.si/" target="_blank">ljubljanski plezalni center</a>, ker že dolgo nisem nič plezal, je blo treba malo zmatrat prste. Sicer ni šlo čisto po planih, se vidi, da dolgo nič nisem plezal, ampak nekaj je pa ratalo. Plezalke so še vedno neudobne, nekaj moči imam še vedno v rokah, tehnike mi pa še nekaj manjka, kljub vsemu nekam sem pa prilezel.<br />
<br />
<br />
<a href="https://www.facebook.com/uros.lilek/videos/10153813757410180/?l=7020406937404009555" target="_blank">Takole je pa tole zgledalo.</a><br />
<br />
Priznam, večer bo zelo na izi, že ko sem prišel domov, sem se posvetil igri <a href="http://worldoftanks.eu/">World of Tanks</a> in končno končal misijo za Heavy tank št: 15. KONČNO! Bil je že čas.<br />
<br />
Žena bo pa vsak cajt končala večerjo, tako da bom tudi jaz zaključil tale zapis, sej sem dost napisal, al se mi samo zdi.<br />
<br />
ENIVEJ, lepo bodite, se beremo!<br />
<br />
LP<br />
PikovAS Uroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-60464105854653891892015-12-17T14:30:00.000-08:002015-12-17T14:30:44.144-08:00Povzetek leta 2015Ko takole hodiš po praznični Ljubljani, se vprašaš, kam je leto šlo. Saj si imel še pred "mesecem dni" rojsni dan, dva meseca nazaj si pa silvestroval s prijatelji. Nekako si ne moreš sestavit leta, vsaj ne časovno, kdaj se je vse skupaj zgodilo, kako pa le bi, saj si ravno prišel z letnega dopusta na morju, pa je že december, kje je pa vse prej in vmes, noben ne zna povedat.<br />
<br />
Pa če sem se po parih mesecih odločil spet malo pisat in kvasit neumnosti, ponavadi je zanimivo brat vse, kaj se je zgodilo v letu. Če se sploh vsega spomnim. Torej tale povzetek leta tudi slučajno ne bo kronološki, niti ne razvrščen po pomembnosti, sej ne vem, kaj je bolj pomembno in kaj ni.<br />
<br />
Pa ker imam slučajno to v mislih, se bo začelo z začetkom leta.<br />
<br />
Samo leto se je začelo s super silvestrovanjem, ampak z grenkim priokusom. Sicer ne vem, koliko bi o tem točno razlagal na blogu, veste tisti, ki vas imam rad. Vse skupaj se je začelo s težkim srcem, ko ti zdravnik malo pokvari plane oz. kako bi se reklo na žalost postavi na realna tla, nekako ne moreš ravno skakat ob prazničnem vzdušju. Ponavadi pravijo, da se po začetku leta leto pozna, ampak hvala bogu se je obrnilo, da ni ravno najbolj res.<br />
<br />
Lanska smučarska sezona je bila precej uspešna, nabral sem nekaj smučarskih dni, največ z Elvisom, nekaj celo z Mirotom. In ko te človek na smrt nasmeje, ko ti reče po nekajurnem tečaju smučanja: "Zdej vas razumem vse, ki z mano hodte na kolo." To je bila izjava zime. Spoznanje, da kolesarska kondicija nima nobene veze s smučarsko je zlata vredna.<br />
<br />
Do poletja nekih posebnih dogodkov ni bilo, vsaj ne omembe vrednih.<br />
<br />
Pred poletjem sem imel še kak dan ali dva plezanja. Aja, tako za info, plezanje je postalo eden od mojih najljubših športov, sicer borilnih veščin ne more prekašat, ampak je pa zelo blizu. Plezanje mi je všeč predvsem zato, ker si odvisen od samega sebe. Samo ti si lahko pomagaš priplezat na vrh, premagat strah, zakrulit na vse pretege in se dvignit za 1 meter bližje vrhu.<br />
<br />
Najprej tisti bolj depro trenutek. V Italiji v eni smeri sem se malo zataknil, nič nevarnega, ampak nekako nisem in nisem našel poti naprej, sem se trudil, res sem se. V trenutku sem v misli dobil nekaj, kar nihče noče slišat od svojih staršev. Moj oče zna bit včasih zelo kritičen, sploh glede stvari, ki jih ne pozna, oz. o tem ne ve kaj dosti. Čeprav ni nikoli nič slabega povedal o mojem plezanju, saj tudi ni imel kaj za povedat, več kot kakšne slike ni videl, pa še to ni ravno deloval navdušen, pa se je v moje misli prikradlo "ti tega neznaš", "kako pa boš ti to če ne veš nič o tem". V tistem momentu nisem mogel naprej, enostavno obupal sem sam nad sabo, zato ker mi je nekdo nekoč nekaj rekel, kar ni imelo nobene povezave s plezanjem. Ker pri plezanju rabiš samozavest, je takrat nisem več imel. Hotel sem dol in samo dol, vržt plezalke v grmovje in it domov. Tisti dan sem imel v trenutku pokvarjen, ker sem podvomil vase samo zato, ker mi je glava odpovedala.<br />
<br />
Po tisti "preplezani" Italiji, sem komaj čakal morje, dopust in ponovni napad na plezalne smeri. Nekako sem počistil tisto v glavi, si zastavil cilj, da hočem splezat naprej smer, ker vem, da zmorem. Plezanje naprej pomeni, da plezaš prvi in vrv še ni napeljana. Je bolj naporno, potrebuješ več zbranosti in moraš plezat bolj z glavo kot pa na moč. In dopust je prišel, s plezalnima mentorjema smo se odpravili v baško plezališče. Vroče kot svinja, dostop čist v pizdi, no vsaj ornk se ogreješ, ko prideš do stene. Prvi dan, spoznavanje s steno in ugotovitev, da tole bo pa šlo, odlično počutje, glava na mestu, tale dopust bo zmaga. Drugi dan, po prvotnih dveh osvojenih vrhovih je padla odločitev, jaz grem naprej, pa če umrem. Res, prva smer ni bila težka, zahtevnostna ocena je bila dokaj nizka, ampak za mojo glavo je bila super. Treme ni bilo, glava na mestu, Tamara, Anja in David ob strani, tole bo šlo. In res, prvi osvojen vrh s plezanjem naprej, prva prava uradno preplezana smer, seveda je bil na vrhu zelo glasen "WAAAA". Tami je bila baje da nekaj ponosna name. Za nameček pa še takoj po preplezani smeri, takoj naskok na še eno, za celo oceno težjo smer, tudi ta je bila premagana. In ko sem še v drugo na ves glas zavpil, sem si mislil, kaj bo on men govoru, kaj znam in kaj ne, ravnokar sem preplezal dve smeri eno za drugo, gladko, brez zapletov, samozavestno. Kje si zdej, da bi to videl, da boš končno dojel, da ne moreš za vse rečt, sej tega pa ne znaš oz. ne moreš. Ponosen sem bil sam nase. Tudi kasneje v letu, ko smo osvajali Črni kal, sem eno zlizano ogabno smer preplezal dvakrat, res da ne gladko in brez obešanja, ampak tokrat se nisem pustil, tiste negativne besede sem pustil daleč zadaj in se nisem več ozrl na njih. Znam in zmorem, dokazano.<br />
<br />
Madonca bo tole dolg zapis. Drugi dve stvari, ki sta še omembe vredni, no, ajde, tri.<br />
<br />
Zamenjala sva avto, moje prepoznavne Kie ni več, sedaj drugemu mulčku služi kot sredstvo do svobode. Zamenjala sva jo za Opla, karavana, avtomatika, dizla, raketa, noro zadovoljen, tako da sta že dva Opla pri bajti.<br />
<br />
Druga stvar, odločil sem se, da si izpolnim eno večjih želj, ki jih imam že od otroštva. Naredit grem izpit za motor, sicer moji starši niso najbolj zadovoljni z idejo, ampak tokrat se ne pustim. Naredil ga bom in kupil si bom motor, pa naj stane, kar hoče, Tamara me podpira, to je pa tudi pomembno. Prevečkrat v življenju sem gledal na mnenja drugih, tokrat pač ne, Tamarino mnenje upoštevam, drugih pač ne.<br />
<br />
Aja, tretja stvar, tudi uradno sem v službi postal oddelkovodja, očitno že nekaj delam prav, da je ravno mene izbrala, ne da se branim. Dobil sem spet malo novega zagona, veliko nove motivacije, da se še dodatno izkažem in pokažem, kaj znam. Če sem lahko pri 17 letih vodil svojo skupino pri karateju, ja ga ni vrag, da ne bom še tele grupe "tabolše" službene kompanije. Če komu ni prav, je to njegov problem, to mene ne moti.<br />
<br />
Leto 15, predvsem uspešno leto, kljub slabemu začetku, zelo negativni prvi tretjini, se je na koncu izkazalo kot zelo lušno leto. Če sem se kaj naučil iz tega, je predvsem to, da ne smeš obupat, tudi če še tako slabo kaže, leto je dolgo, mogoče se ne zdi, ampak je dovolj dolgo, da se podre in ponovno sestavi. V leto 16 odhajam z bolj pozitivnim pogledom kot 365 dni nazaj, samo upam, da ne bo kontra temu letu, imam nekaj visokih planov, mogoče malo previsokih, ampak če ne probaš, ne boš nikoli vedel. Stalo me pa drugega kot izkušnje ne bo.<br />
<br />
Čisto samo na hitro.<br />
<br />
Za leto 15 najlepša hvala Tamari, Barbi, Samu, Maši, Elvisu, Tjaši, Anji, Davidu, Mirotu, celemu tabolj šihtnemu kolektivu. Dobro veste, kaj ste naredili prav, če pa niste sigurni, boste pa zelo kmalu zvedeli.<br />
<br />
Novim zmagam naproti, pa po možnosti še kak zapis v blog več. Težka je tale blogarska.<br />
<br />
LP<br />
PikovAS Uroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-13250351836911399262015-05-09T13:42:00.000-07:002015-05-09T13:42:17.903-07:00Auschwitz, moja izkušnjaAuschwitz, to je eden od tistih krajev, ki jih hočeš vidt, ampak jih hkrati nočeš obiskat.<br />
<br />
Auschwitz sva si s Tamaro ogledala med najinim dopustom na Češkem, saj je bil le nekaj ur vožnje iz najinega začasnega domovanja. O zgodovini si lahko preberete ogromno na spletu, pogledate ogromno dokumentarnih filmov, zato o zgodovini ne bomo, bolj je poudarek na tem, kakšen vtis je pustil name.<br />
<br />
*Preden berete dalje, če nočete, da dobite kakršno koli predstavo pred obiskom, ne berite dalje*<br />
<br />
Ko se pelješ proti Auschwitzu in ko se dokončno zaveš, zdej gre pa zares, te nekako oblije en občutek nelagodja. Namen si imaš ogledat prostor, kjer je trpelo in umrlo ogromno ljudi, kjer so se dogajale stvari, katerih si ne moremo predstavljat, kraj, kjer je človek postal številka in njegov "lastnik" je postal zver. Že ko se ustaviš na parkirišču in čakaš na vstop, te nekako začne oblivat težek zrak, še po vseh teh letih se čuti smrt v zraku. V samem Auschwitzu še ne tako, ampak v Birkenauu je pa smrt še vedno v zraku.<br />
<br />
Ok, da začnemo v Auschwitzu. Ko prestopiš vrata z zloglasnim napisom o delu, te nekako šokira vse skupaj, saj ne izgleda tako grozno, tako nekako imaš mnjenje, dokler ne začneš prebirat stvari in si ogledovat stvari. Kot zakleto je bila prva stvar, ki sva si jo ogledala, ravno soba, posvečena otrokom, ki so bili ubiti ali pa so umrli v Auschwitzu. Ko vidiš sobo, polno slik otrok, z žalostnimi izrazi na obrazih, kar nekaj še tako mladih, da se niti zavedali niso, kaj se dogaja in kaj je pred njimi, te stisne, pa ne malo.<br />
<br />
Šokira te soba, v kateri je nekaj metrov in kak meter in pol visok zid las, ki so jih postrigli ujetnikom. Prebral sem, da so nabrali za več kot tono las. Malo se zamislite, koliko je tona las. Če te slike otrok ne stisnejo pri srcu, te stisne, ko vidiš njihova oblačila in obutev, pa ne samo njihova, ko vidiš malo morje čevljev, očal, umetnih nog in bergel, takrat se zaveš, v kakšni obsežnosti se je vse to dogajalo. No, vsaj misliš da veš.<br />
<br />
Sicer smo za ogled Auschwitza imeli čisto premalo časa, ampak dovolj, da pusti pečat. Ko stopiš v plinsko celico in vidiš sledi nohtov, ko so ljudje z zadnjimi močmi iskali pobeg pred smrtjo, si lahko predstavljaš, da metode smrti niso bile hitre, srečo si imel, če te je dočakal strelski vod.<br />
<br />
Birkenau je čisto druga zgodba, za tiste, ki ne veste, kaj je to, to je kraj, kjer se je dogajal Shindlerjev seznam. Če misliš, da je Auschwitz kraj smrti, dokler ne prestopiš vrat Birkenaua, ne veš čisto točno, v kaj se spuščaš. V Birkenauu ni nič veliko za vidt, vse, kar lahko vidiš, je nekaj barak, kamor so poslali tiste, ki so bili označeni za takojšnjo smrt, in nekaj zidanih hiš, kamor so poslali tiste, za katere so menili, da jih še rabijo za take ali drugačne namene. Ko prvič zagledaš Birkanau, se šele zaveš, v kakšnem obsegu je bilo to zamišljeno. Ko dejansko ne vidiš konca, kje se vse skupaj konča, takrat ti je jasno, s kakšno učinkovitostjo in s kakšno natančnostjo so si to Nemci zamislili.<br />
<br />
Ko po več kot 200 metrih hoje prideš na konec železniškega tira in vidiš ostanke dveh plinskih celic na vsaki strani, v vsaki placa za okoli 200 ljudi, veš, da je bila to tovarna smrti.<br />
<br />
In če si imel srečo, da sta oba z ženo/možem ostala živa in sta bila označena kot "uporabna" in bila poslana vsak na svojo stran kampa, sta si lahko namenila vsaj kak pogleda ali dva, kak zamah v vspodbudo, da bo vse vredu in da bosta oba rešena, in prej ali slej je prišel čas, ko enega ni bilo več, čeprav so se zavedali, da je smrt neizogibna je vseeno bolelo, ko čez noč ali celo huje pred tvojimi očmi tvoje ljubljene osebe ni bilo več, ostal si sam zaprt z drugimi, ki ti niso mogli biti v podporo, saj so se tako kot ti zavedali, da je pred tabo bridki konec, samo vprašanje časa je, kdaj boš na vrsti. <br />
<br />
Ko si tam sedel v obupu in čakal, da prideš na vrsto, ko nič ni pomagalo, ne moledovanje ne poizkus pobega, umiral si od lakote, trpel zaradi bolečin, vse, kar si videl, je bil črn dim, ki se je valil ven iz drugega konca kampa, in vedel si, da je pred tabo samo še ena pot, zadnjih 100 metrov, kjer ne pomeniš nič, kjer nisi vreden nič, kjer je vse, kar si, številka v zvezku ubitih na tisti dan.<br />
<br />
Človeško življenje je preveč vredno, da bi dopustili, da se kaj takega še kdaj zgodi. Samo zato, ker nekdo razmišlja drugače kot ti, veruje v drugega boga, nosi drugačno barvo dresa ali pa govori drugi jezik, je druge polti in ljubi drugo osebo, še ne pomeni, da je manj vreden. Pusti ljudem, da živijo svoje živlenje imajo svoje razmišljanje in prepričanje. Kdo si ti, da jim boš vsiljeval svoje.<br />
<br />
Moramo biti strpni do drugih! Še vedno smo vsi eno in isto, včasih se ne strinjamo, ampak to ne pomeni, da ne moremo živet en z drugim.<br />
<br />
LP<br />
PikovAS <br />
<br />
Uroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-89437689723693905032015-04-16T11:28:00.000-07:002015-04-16T11:28:56.124-07:00Ja, na tole smo se pa stiskal... *globok zavzdih* Aaaaaa <a href="https://youtu.be/UJVXtddZbeo" target="_blank">Simply Red</a> *odpri v novem oknu in poslušaj zraven*<br />
<br />
Preden zapreš oči in odtavaš z mislimi, pomisli na nekaj, bil je tisti četrti letnik srednje šole, ko smo imeli plesne vaje. Pr prvih uvodnih napotkih, kako se zapleše valček, "levi kvadrat, desni obrat, desni kvadrat ..." se zavrti Simply Red s svojo uspešnico in kar naenkrat te preplavi občutek treme in nervoze. *if you don't know me by now*, primeš svojo soplesalko, kar se da prestrašeno, ne veš, a bi jo gledal v oči ali raje v noge, da je ja ne pohodiš. Poslušaš navodila profesorice plesa ...<br />
<br />
Za tisti trenutek, ko vama koraki stečejo, ko se zazibata v enostavnem počasnem taktu, se vama oči srečajo, zazreta se en v drugega, kaj to pomeni, a bo to to, nič pa dejmo, nagib ... " OK, GREMO OD ZAČETKA"<br />
<br />
OOOO FU! We had a moment here! <br />
<br />
Ko se v službi zavrti ta komad, ker je pač eden od tistih komadov, ki bo težko, da ti ne bo všeč, je meni prav zabavno na glas komentirat ob prisotnosti svojih sodelavcev in sodelavk ... " oooo, na ta komad smo se pa vsi stiskal ..." probajte enkrat in poglejte izraze na njihovih obrazih, poglejte, kakšne zgodbe vam bodo povedali samo pogledi in rdeča lička.<br />
<br />
Kok jih je tistih, ki so grozno želeli plesati z x osebo, vendar jo je konkurenca speljala in takrat ko se je ta komad vrtel, panično iskala pogled te osebe v plesni dvorani, mogoče, samo mogoče iskrica preskoči čez celo plesišče in skočita si v objem in ... *nadaljuj sam*<br />
<br />
Kok je tistih, ki so plesali hočeš nočeš z nekom, ki jim je bil blazno všeč, on/a pa tega ni vračal/a.<br />
<br />
Kok je tistih, ki so nervozno gledali v tla, ker jim je bilo nerodno, saj so pozabili, katera noga je leva in katera noga je desna?<br />
<br />
Zdaj pa zapri oči in se spomni trenutkov na plesnih vajah. Ko bo konec, pa pridi nazaj in preberi do konca.<br />
<br />
Konec komada, a si ga dal/a še enkrat, ane da si?<br />
<br />
Torej, moja izkušnja, na vajah za "maturanca" sem imel leto starejšo soplesalko, prijateljico, *love story not important*, ona je že po krvi plesalka, tudi šolana plesalka, meni ples ni delal problemov, nikoli mi ni, saj ni nič težkega, "just do it". No nazaj k temi, oba sva vedela od prej, kako gredo plesni koraki, zato ni bilo potrebe po nekih napotkih, bil sem tudi dovolj samozavesten, da sem jo "stisnil" k sebi, kar ni bilo ravno pravilno, saj če pogledamo, je treba držat okvir, ki ga nič ne sme podret, <br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjJVoUZHh2fy6GfpfRBJ2Wvnyw0Ktb-_pYIv1jJdkcRmXjm5Y9LD_nbMFU3vhav0MnyHBllpCJvNQjOl4W8ZfLyFjUsAzibqydC19qLTFg4hO3_lOpv7x821XoWEAXSkFquR8q3gcfvXg/s1600/ballroom5.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjJVoUZHh2fy6GfpfRBJ2Wvnyw0Ktb-_pYIv1jJdkcRmXjm5Y9LD_nbMFU3vhav0MnyHBllpCJvNQjOl4W8ZfLyFjUsAzibqydC19qLTFg4hO3_lOpv7x821XoWEAXSkFquR8q3gcfvXg/s1600/ballroom5.jpg" /></a></div>
ampak veš kaj, "jaz vem bolje" sva se "stisnila" in odplesala brez nekih zapletov. Zabaven del je bil, ker sem ujel poglede parih sošolcev in sošolk, kako so malo čukasto, malo fovšistično pogledovali proti nama. Verjetno zato, ker jim ni šlo v glavo, od kot ta bejba in zakaj je še niso videli na šolskem hodniku? <br />
<br />
Tak lep spomin, ki ostane s tabo in v taki ali drugačni obliki se ga vsakič spomnim, ko se komad zavrti v službi. Saj to niso bile moje edine plesne vaje za maturanca, ampak te so bile za mojega maturanca, teh ne bom pozabil! <br />
<br />
LP<br />
PikovAS<br />
<br />
*panično začne razmišljat, kateri so še bili komadi na vajah* <br />
<br />Uroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-26655336760902874592015-04-15T14:26:00.000-07:002015-04-15T14:26:33.001-07:00Zakaj je težko kaj napisati? *glavo praskajoč* Hmmmm <br />
<br />
Nekoč je bila spletna stran, na kateri sem pisal, precej bran in popularen blog ali dnevnik, kot se mu je tam reklo. Pa to ni namen današnje objave. Že dolgo se sprašujem, kje je problem, da se ne spravim pisat pogosteje. Saj mi je nekoč šlo to dokaj dobro od rok.<br />
<br />
Nekoč, nekoč je tista glavna beseda, nekako imam vedno občutek, da "itak" ne bo tako uspešno, kot je bilo včasih. Tisti dnevnik sem pisal iz veselja, da sem lahko kvasil neumnosti vse povprek in ob tem zabaval kar nekaj rednih bralcev.<br />
<br />
Med najbolj uspešnimi zapisi je bil zapis o kupovanju kondomov. Če ga kje najdem, vam ga prilepim, tisti zapis, mislim, da je nasmejal polovico spletnega portala, ki je gostoval moj dnevnik, in pa najboljši nateg je bil, ko sem kupoval avto, ne vem, zakaj so ljudje mislili, da pišem o ženski?<br />
<br />
Še vedno nisem čisto prepričan, kaj je bilo na mojem dnevniku, da so ga ljudje tako radi brali, in mislim, da tu nastane tisti glavni problem, zakaj se ne morem spravit pisat več zapisov. Ne vem, kaj je bilo tako uspešnega. Slovnica ziher ne, teme tudi niso bile neke revolucionarne, tudi naslov ni bil izviren.<br />
<br />
*random*<br />
<br />
Zdele sem se spomnu, če je kak Primorc, ki tole bere, moja soplesalka na maturantskem plesu je bila Primorka in mi nikoli ni hotela razložit, kaj pomeni "ma ke škifo?", kaj to pomeni??<br />
<br />
*random moment over*<br />
<br />
Zaradi obsedenosti ljudi s spletnimi omrežji mi je malo trapasto pisat o svojih dneh, kaj sem počel... hmmm, ne vem, vstal, sr***, šel v službo, oddelal svoje, prišel domov, nekaj pojedel, nažigal Wold of Tanks.<br />
<br />
WAAAAAA *glasna publika v ozadju* to pa je bil dan!<br />
<br />
Ko si trenutno vrtim glasbo v ozadju, me preletava en tak "deja vu", dobro se spomnim, da zapisa v dnevnik ni bilo brez glasbene spremljave, ki mi je pomagala zbirat besede. Tudi danes mi pomaga. Ne vem, mogoče mi pa tole pomaga pisat "blodnje" in "zblode".<br />
<br />
Res da seznam moje glasbe ni astronomski, ampak pravi komad ob pravem momentu ... mislim, da imamo nekaj tu. Bo treba probat.<br />
<br />
Lp<br />
PikovAs<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiuANB04IOvIapK0tJAtcsThKMw2gw2pZEqiE585kP98WJx-UpQ9ySAyIoKPEX3Q4-3Ob5xnsl1gNuiY_30_ehzNuG6h6JRO8qSmQpGDWQMCLxNO9AognXfuw-LqCjb688Op3JLgL2-lw/s1600/Confused_baby.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiuANB04IOvIapK0tJAtcsThKMw2gw2pZEqiE585kP98WJx-UpQ9ySAyIoKPEX3Q4-3Ob5xnsl1gNuiY_30_ehzNuG6h6JRO8qSmQpGDWQMCLxNO9AognXfuw-LqCjb688Op3JLgL2-lw/s1600/Confused_baby.jpg" height="212" width="320" /></a></div>
<br />
<br />Uroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-51763477618711099332014-07-28T14:44:00.000-07:002014-07-28T14:44:48.814-07:00Zakaj karate? <div style="text-align: justify;">
Dostikrat, ko se s kom pogovarjam in pogovor nanese nekako na naše bivše športne dejanvnosti, me ljudje pogosto vprašajo: </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
"Zakaj ravno karate?" </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Zdej odgovor je v bistvu sila preprost. Hotel sem znati tole: </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen='allowfullscreen' webkitallowfullscreen='webkitallowfullscreen' mozallowfullscreen='mozallowfullscreen' width='320' height='266' src='https://www.youtube.com/embed/4NqJyDqQzaE?feature=player_embedded' frameborder='0'></iframe></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ok, marsikomu se bo tole zdelo trapasto in nerealno. Kar tudi je, leteče brce so sila nepraktične, tudi visoke brce v realni borbi na ulici ne pridejo kaj dosti v poštev. Tu se gre bolj za to, da si telesno zmožen izvesti letečo krožno brco, efektivno ali ne nima veze. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Zdej o JCVD bi se dalo veliko napisat, ampak to niti ni pomembno, tudi take brce, pa naj bo še tako velikokrat ponovljeno, je treba znat izvest. Zame je bil car, nabit kot bik, hiter z nogami, ne ravno najboljši igralec, ampak akcijski junak pa super. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ko sem začel trenirat, sem imel v očeh samo to, kako kar se da hitro in visoko brcniti. Kar mi je s časom tudi začelo ratovat. Ker sem bil še dosti mlad (konec OŠ), so bile mišice še noro prožne in ni bilo dolgo, ko sem lahko naredil špago. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhKm2kUprlEDDENlkddyfIiUfNUcuXtUtlNbV5XMjtTBL87Qj7tRj1mUwVOo4CuXepOI4jhoOaKccRW7eauWUxR7TXbm9ECiT0aARV5DkBP1FYT5kyE2y3Vs0SV_Og7JbkC_dIfdVw7sQ/s1600/HEHENA~1.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhKm2kUprlEDDENlkddyfIiUfNUcuXtUtlNbV5XMjtTBL87Qj7tRj1mUwVOo4CuXepOI4jhoOaKccRW7eauWUxR7TXbm9ECiT0aARV5DkBP1FYT5kyE2y3Vs0SV_Og7JbkC_dIfdVw7sQ/s1600/HEHENA~1.JPG" height="240" width="320" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Potem se je pa začelo, vedno lažje in lažje sem izvajal visoke brce, in ker sem si jih vedno želel, sem jih tudi v borbi začel uporabljat. Lahko rečem, da so bile kar precej efektivne, tudi za glavo višje od sebe sem dosegel v glavo. </div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEggsTgfB8EkIsOXA30sAzlpBpEurI5qmV9K_8vKMdxu50kKt96TP3PPGW-BWMVgwKUuXRIEn_duArXSsmQhdF8xQkv6ZeQPVyRB6eNcgCJKBymedXTO2vCBTz4N0PBdzUWysALwgvtTfw/s1600/High+kick.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEggsTgfB8EkIsOXA30sAzlpBpEurI5qmV9K_8vKMdxu50kKt96TP3PPGW-BWMVgwKUuXRIEn_duArXSsmQhdF8xQkv6ZeQPVyRB6eNcgCJKBymedXTO2vCBTz4N0PBdzUWysALwgvtTfw/s1600/High+kick.jpg" height="240" width="320" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgTE0C6voS0gChVGkl1RUZzTh-rAmGvyhcBvol-C8QJ1TbA55Gcsv_HDRzjnQHs24xoAKMLzyjnPwkjQ8l1K7lrMxuNesLBUVzbqchyphenhyphenPN6E4UOnLZDGwqdxcFJU-UjdvEvayRmKcJb6xw/s1600/kick.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgTE0C6voS0gChVGkl1RUZzTh-rAmGvyhcBvol-C8QJ1TbA55Gcsv_HDRzjnQHs24xoAKMLzyjnPwkjQ8l1K7lrMxuNesLBUVzbqchyphenhyphenPN6E4UOnLZDGwqdxcFJU-UjdvEvayRmKcJb6xw/s1600/kick.jpg" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg0W-zSRRRjoILkoll67qVGe00IowIfIX32m_2vjKJpt9GqlYTktOtvBA_wDIEY1SA9Mosq2LfPXe7xCWG4K4qByBEVI6pNpnnSgo_D02bIEJQ-YlwbPIkwa91MVS3q22gQ6MX5o8lGrw/s1600/110.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg0W-zSRRRjoILkoll67qVGe00IowIfIX32m_2vjKJpt9GqlYTktOtvBA_wDIEY1SA9Mosq2LfPXe7xCWG4K4qByBEVI6pNpnnSgo_D02bIEJQ-YlwbPIkwa91MVS3q22gQ6MX5o8lGrw/s1600/110.jpg" height="213" width="320" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi6aOjEFF7HM-gvQ-A3rRaI_6OxMrJA3EEQhpQ4pS3_-9BOWIiGopmcKRtsRnwGorPnLI2_IZIXkc9Dl6VvMyBUmN_ObeYrkAzW9ja7Le1Wo7vlrp3nBWK5SKfLdlSb-fCdDrMtdBOTeg/s1600/dej+no+kva+ti+pa+je.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi6aOjEFF7HM-gvQ-A3rRaI_6OxMrJA3EEQhpQ4pS3_-9BOWIiGopmcKRtsRnwGorPnLI2_IZIXkc9Dl6VvMyBUmN_ObeYrkAzW9ja7Le1Wo7vlrp3nBWK5SKfLdlSb-fCdDrMtdBOTeg/s1600/dej+no+kva+ti+pa+je.jpg" height="240" width="320" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEizm_FVB5XrpWvRrM9RUga97I40YKFTn3LTMSwM9F_nxthZ7nvXMS9Djs4RCr3Ndb3oez8hCCjWeEa4C_gyHkUHK9Su1xMEC9lVlWCqBGu9MVxyh3KCQXvH8nu_E4pxnRsmh2azfzShUg/s1600/high+kick+2.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEizm_FVB5XrpWvRrM9RUga97I40YKFTn3LTMSwM9F_nxthZ7nvXMS9Djs4RCr3Ndb3oez8hCCjWeEa4C_gyHkUHK9Su1xMEC9lVlWCqBGu9MVxyh3KCQXvH8nu_E4pxnRsmh2azfzShUg/s1600/high+kick+2.JPG" height="320" width="291" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
In zakaj se je končalo? Nesreča na treningu mi je poškodovala mišico, ker nisem hotel nehat trenirat in stiskal zobe vedno, ko sem šepal s treninga, namesto da bi pozdravil mišico, se zadeva ni pravilno zacelila in septembra, ko so se treningi spet začeli, enostavno noga ni bila več tako prožna, kot je bila prej.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Za zaključek pa še en stari video mojega nastopa na tekmovanju v "formah", kar je prikaz tehnike. Edini video, ki ga imam s tekmovanj, pa še v njem je polno brc. Če se prav spomnim, sem bil na tem tekmovanju drugi ali tretji. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen='allowfullscreen' webkitallowfullscreen='webkitallowfullscreen' mozallowfullscreen='mozallowfullscreen' width='320' height='266' src='https://www.blogger.com/video.g?token=AD6v5dxGXrWz5SipE1cuSf4J2HeMJrGmjH_GYHbyXRmn3NsXE_RjLnDIzdkjylXDBR5iXcRTUqEPcqcB9m5IbGQkCw' class='b-hbp-video b-uploaded' frameborder='0'></iframe></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
LP</div>
<div style="text-align: justify;">
PikovAS</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<a href="https://www.g2a.com/r/uros8chicken" target="_blank">Klik do ugodnih računalniških in konzolnih iger. </a></div>
Uroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-63249194457038095062014-05-20T13:28:00.003-07:002014-05-20T13:28:40.850-07:009-dnevni dopust, zadnji danZadnji dan je bil kot naročen.<br />
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Lep, sončen, ravno prav topel za celodnevno geokešanje. Samo en manjši problem sem imel, moje telo se je odločilo štrajkat. Zbudil sem se pretepen, nenaspan, nikakav skratka. Ni bil moj dan. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
No kakor koli, danes naju je pot ponesla proti Rakovemu Škocjanu, Cerknici in Rakitni. Definitivno vam toplo priporočam obisk Rakovega Škocjana, res noro lepo, kaj vse narava naredi. In tako ko hodiš po gozdu, opaziš vso lepoto slovenske narave. In tudi v takem okolju šele vidiš pravi pomen geocachinga. Noro okolje, nori razgledi. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Sem bil pa danes pretežno zadolžen za fotkanje. In morm rečt, da sem s parimi fotkami kar zadovoljen. Malo smotana ugotovitev dneva je pa bila, da panorama ne rabi it samo vodoravno ;). </div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhKzjsZPEEWh6BzdnyOJ5HrCGVyCBymJDjHJCCgqbys0urPP3x697uM949oFhHVslwLWAbDl2QcMl4Hf-6HOXSoL3wbOZlbh0-19yOfD1p2LzqyoFCeJycz-V_t8aqSpTy2Yh9iAhWCFg/s1600/Rakov+%25C5%25A0kocjan%252C+Cekrnica+in+Rakitna+003.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhKzjsZPEEWh6BzdnyOJ5HrCGVyCBymJDjHJCCgqbys0urPP3x697uM949oFhHVslwLWAbDl2QcMl4Hf-6HOXSoL3wbOZlbh0-19yOfD1p2LzqyoFCeJycz-V_t8aqSpTy2Yh9iAhWCFg/s1600/Rakov+%25C5%25A0kocjan%252C+Cekrnica+in+Rakitna+003.jpg" height="239" width="320" /></a></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhQtFzyHMDs7C8RqShpGc6p2S3tbUf4E3kyKaz8A-KR6gFWbXBDDKwvaeKWMLYwlqM70xq6CnlBO2jCV0xca9TjIwlkGQRf9tPEpTUrohRLneA_9UxLIajk1wLzbAWU7JpCNXdyou7s7w/s1600/Rakov+%25C5%25A0kocjan%252C+Cekrnica+in+Rakitna+082.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhQtFzyHMDs7C8RqShpGc6p2S3tbUf4E3kyKaz8A-KR6gFWbXBDDKwvaeKWMLYwlqM70xq6CnlBO2jCV0xca9TjIwlkGQRf9tPEpTUrohRLneA_9UxLIajk1wLzbAWU7JpCNXdyou7s7w/s1600/Rakov+%25C5%25A0kocjan%252C+Cekrnica+in+Rakitna+082.jpg" height="196" width="320" /></a></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgLEY_cYAiFzCXwrrbt_CfuRl3Po2m5esaF9FfWH1JVnNWhgyTTQPZEb0Uc6-Rcc1aIXjaYgqxiDOKmGM1Nk3a36PFu0XbHD-Juhl10dif0fdjrozoUgIcdqLERLqhsOThYuYMk9cD_pw/s1600/Rakov+%25C5%25A0kocjan%252C+Cekrnica+in+Rakitna+016.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgLEY_cYAiFzCXwrrbt_CfuRl3Po2m5esaF9FfWH1JVnNWhgyTTQPZEb0Uc6-Rcc1aIXjaYgqxiDOKmGM1Nk3a36PFu0XbHD-Juhl10dif0fdjrozoUgIcdqLERLqhsOThYuYMk9cD_pw/s1600/Rakov+%25C5%25A0kocjan%252C+Cekrnica+in+Rakitna+016.jpg" height="320" width="239" /></a></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi2fwZ7QMEhXw9clLyXmSHS1uKbEbL_bFoQukFWgkqLH7bPQCDZXcIeKce1CQmqL5ZoCVxmoUZ9oZeZfgem8CTs-5237GV9pkziO1_AVp5X-B9rTM7jK82NVXBDQ8z3316N-jOJ8Xihcw/s1600/Rakov+%25C5%25A0kocjan%252C+Cekrnica+in+Rakitna+018.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi2fwZ7QMEhXw9clLyXmSHS1uKbEbL_bFoQukFWgkqLH7bPQCDZXcIeKce1CQmqL5ZoCVxmoUZ9oZeZfgem8CTs-5237GV9pkziO1_AVp5X-B9rTM7jK82NVXBDQ8z3316N-jOJ8Xihcw/s1600/Rakov+%25C5%25A0kocjan%252C+Cekrnica+in+Rakitna+018.jpg" height="239" width="320" /></a></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg3Urn4lB31FbN_Vq39xC0bqw7WEsvKysyr3YNHBI9HTsZB4RhGDIS0tJdSiBNgsmx_I1Rgm-QWJPQ_Fj06Io_WuKpEKctnZPqnbi2sePIo9z2AIXFSx4AiHvW-Fy7nYMwaLxwQjequkA/s1600/Rakov+%25C5%25A0kocjan%252C+Cekrnica+in+Rakitna+043.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg3Urn4lB31FbN_Vq39xC0bqw7WEsvKysyr3YNHBI9HTsZB4RhGDIS0tJdSiBNgsmx_I1Rgm-QWJPQ_Fj06Io_WuKpEKctnZPqnbi2sePIo9z2AIXFSx4AiHvW-Fy7nYMwaLxwQjequkA/s1600/Rakov+%25C5%25A0kocjan%252C+Cekrnica+in+Rakitna+043.jpg" height="320" width="70" /></a></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgj_8ILC2C7THgWlf8zyudbhThkIwl3uvhjNdgJRcBuniFI5dMwjZC0oR26ovc_nMQHCXtg9cEnEo_6hEZmzqlJMdQHK9SA9LHS-gYIhqqJKQIREYASKYDkTkho6APb2lvp7K_cQDycTQ/s1600/Rakov+%25C5%25A0kocjan%252C+Cekrnica+in+Rakitna+044.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgj_8ILC2C7THgWlf8zyudbhThkIwl3uvhjNdgJRcBuniFI5dMwjZC0oR26ovc_nMQHCXtg9cEnEo_6hEZmzqlJMdQHK9SA9LHS-gYIhqqJKQIREYASKYDkTkho6APb2lvp7K_cQDycTQ/s1600/Rakov+%25C5%25A0kocjan%252C+Cekrnica+in+Rakitna+044.jpg" height="320" width="70" /></a></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh33UFWMsXe52QNEZR64DYj-0PavYpfH50U41S1CCQw5S26Vdg-Z5x9YUX60q-sAEnDrV0re71wc9eSg4RMaomHpNsj_zfIcXJ1hLpDRD3D8wqNMbAYy2SbsRT62_nQpSWl9fcEDZqzAA/s1600/Rakov+%25C5%25A0kocjan%252C+Cekrnica+in+Rakitna+048.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh33UFWMsXe52QNEZR64DYj-0PavYpfH50U41S1CCQw5S26Vdg-Z5x9YUX60q-sAEnDrV0re71wc9eSg4RMaomHpNsj_zfIcXJ1hLpDRD3D8wqNMbAYy2SbsRT62_nQpSWl9fcEDZqzAA/s1600/Rakov+%25C5%25A0kocjan%252C+Cekrnica+in+Rakitna+048.jpg" height="239" width="320" /></a></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEin-QbtEs3tk0hVcfj4Ryt4mMWkRtKBffGl0ytnqQE417fNHZvlnvCLBI8vyKVnCphBsP1BvvPAwVGaDK1WxUGIlg5zWEmG15fAoBBfI1BWoGnABDqBLASMuooVB8N6szaBDDk5CZu3_A/s1600/Rakov+%25C5%25A0kocjan%252C+Cekrnica+in+Rakitna+050.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEin-QbtEs3tk0hVcfj4Ryt4mMWkRtKBffGl0ytnqQE417fNHZvlnvCLBI8vyKVnCphBsP1BvvPAwVGaDK1WxUGIlg5zWEmG15fAoBBfI1BWoGnABDqBLASMuooVB8N6szaBDDk5CZu3_A/s1600/Rakov+%25C5%25A0kocjan%252C+Cekrnica+in+Rakitna+050.jpg" height="320" width="70" /></a></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEheeiCU4N4conq1U11tkQFOPSOT3056gaokNcm1W4dJ6A97mJizyS-spdt5pVKELeTZXVxxoxYbuoUtkI8KeMdLd64aZK1UnMHHDIda1KI2MGxbwpXffCBJsU0xCss2V4EMr0bbMZJR0Q/s1600/Rakov+%25C5%25A0kocjan%252C+Cekrnica+in+Rakitna+073.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEheeiCU4N4conq1U11tkQFOPSOT3056gaokNcm1W4dJ6A97mJizyS-spdt5pVKELeTZXVxxoxYbuoUtkI8KeMdLd64aZK1UnMHHDIda1KI2MGxbwpXffCBJsU0xCss2V4EMr0bbMZJR0Q/s1600/Rakov+%25C5%25A0kocjan%252C+Cekrnica+in+Rakitna+073.jpg" height="239" width="320" /></a></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEibAkF3N7PKT0CKuinBe60R_yS8I_DopxpeNjQRSX8nLn5qPilQwpb3S75DxC5FswXqHbsteY6RFo4censwtfhAWzmCAfFVyJhy80GlPGQkxpCn_p7PmVugeAWM6W6DhsUvrvVD7tNXWA/s1600/Rakov+%25C5%25A0kocjan%252C+Cekrnica+in+Rakitna+076.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEibAkF3N7PKT0CKuinBe60R_yS8I_DopxpeNjQRSX8nLn5qPilQwpb3S75DxC5FswXqHbsteY6RFo4censwtfhAWzmCAfFVyJhy80GlPGQkxpCn_p7PmVugeAWM6W6DhsUvrvVD7tNXWA/s1600/Rakov+%25C5%25A0kocjan%252C+Cekrnica+in+Rakitna+076.jpg" height="320" width="239" /></a></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg3nDh1TEq3fUheRvA9NhAVe1UsdZ5v3S8BqH-noe3U4q-k2_eLDtkLeyBdbbd0Q26BzJoNK4KWlMOFOe5HV0krI2lDF0PM7FkJkiif49nWq4tnZ3CqudvvwY75JMKk7aMq6BgoOcF0uQ/s1600/Rakov+%25C5%25A0kocjan%252C+Cekrnica+in+Rakitna+078.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg3nDh1TEq3fUheRvA9NhAVe1UsdZ5v3S8BqH-noe3U4q-k2_eLDtkLeyBdbbd0Q26BzJoNK4KWlMOFOe5HV0krI2lDF0PM7FkJkiif49nWq4tnZ3CqudvvwY75JMKk7aMq6BgoOcF0uQ/s1600/Rakov+%25C5%25A0kocjan%252C+Cekrnica+in+Rakitna+078.jpg" height="320" width="239" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
Konec dneva sem kr precej utrujen, sploh po taki slabi noči. Ampak bomo preživeli. Jutri pa služba in kot sem že včeraj napisal, ne bo mi ravno težko it v službo, vsaj dokler ne zadanem evrojackpota, si pa tudi ne morm privoščit bit doma, dokler se mi ne sprdne. </div>
<br />
LP<br />
PikovAS<br />
<br />Uroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-37350865596205913862014-05-19T14:34:00.001-07:002014-05-19T14:34:34.959-07:009-dnevni dopust, predzadnji dan<div style="text-align: justify;">
Ko se ti začne dopust bližat koncu, navadno glih nisi najbolj navdušen, ker kakor koli obrneš, se moraš vrnit v službo. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Res se ne veselim konca dopusta, ampak tudi v službo nimam odpora it, ker kakorkoli so stranke včasih sitne in ti hitro pokvarijo dan, so ljudje, s katerimi delam, enkratni, ekipa je super in ti pol sploh ni muka it nazaj. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Drugače pa današnji dan nič posebnega, malo kolesarjenja z ženo, ugotovitev, da full ne mara vozit prva, nevem točno zakaj, in pa to, da šoferji sploh ne gledajo, kaj počnejo, vidijo kolo in ga kar spregledajo. Žalostno. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Jutri je pa Tami splanirala geokešing za cel dan. Da bo zadnji dan dopusta karseda naporn. Si bom še zaželel it nazaj v službo. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Kaj imate vi tudi probleme z zaključkom dopusta?</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
PikovAS</div>
Uroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-62929183144832540442014-05-18T14:52:00.005-07:002014-05-18T14:52:59.229-07:009-dnevni dopust, dan 6 ali kako najti mačka sredi noči <div style="text-align: justify;">
Ko prideš zvečer domov, po vselitveni žurki, se prav veseliš postelje, stopiš skozi vrata in ... </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Nič, mačka nikjer, ok, verjetno spi, ni problema, pogledaš po stanovanju, mačka nikjer, pogledaš po stanovanju staršev, mačka nikjer, pogledaš v kabinet, na balkona, mačka nikjer, vse skupaj postane precej resno. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Kje za božjo mater je maček. Oba s Tamaro naju zgrabi panika, se oblečeva, megalajtke v roko in ven. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Pogledaš okoli hiše, pogledaš v lopo, pogledaš pod drevesa, mačka nikjer, ne duha ne sluha o mačku. Panično hodiš gor in dol po ulici in ga kličeš, mačka nikjer, lezeš po mokri travi, skoraj da po sosednjih dvoriščih skačeš, mačka nikjer, po uri in pol iskanja nekako obupaš, narediš plan, kako boš naredil plakate, poklical v zavetišče, objavil na FB. In morm priznat, potočil sem tudi kakšno solzico. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ob pol petih zaključiva iskanje in se nekako spraviva spat, čeprav nič kaj dosti ne spiva, preden sva šla, spat sem očetu napisal sporočilo, da mačka ni in da me naj takoj zjutraj zbudi. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Po dobri urci spanca oče prileti v spalnico in mu ne gre v glavo, kako ni mačka, kje je maček. Odleti dol in čez par sekund pride nazaj gor z mačkom v naročju. Nama s Tami se je odvalil kamen od srca, maček je bil cel cajt doma, oče ga je nenamerno zapru v omaro z oblačili in je celo noč pridno spal v omari. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Skratka, maček naju je čukasno gledal, zakaj sva tako vesela, da ga vidiva, midva sva bila pa vesela na splošno, da je macko doma. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Oh ja, maček, mislim, da nama je skrajšal življenjsko dobo za kako leto ali dve. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Kaj nama je tega treba?</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
PikovAS</div>
Uroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-45942600905766311652014-05-17T11:10:00.000-07:002014-05-17T11:10:06.718-07:009-dnevni dopust, dan 5 in 6<div style="text-align: justify;">
Hja, a veš uno, ko si rečeš, vsak dan bo en zapis, pol pa zajebeš na peti dan. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
No pa sej, dan je bil kar poln stvari. Sicer ne tako poln, da si ne bi mogu vzet časa in napisat bloga, ampak tok, da enostavno nisem. Nimam izgovora. j*** ga. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Včerajšnji dan je bil dan uspehov. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ko greš na sladoled, naročiš tri kepce, enostavno ker lahko, ti natakar prinese porcijo in se ti opraviči: </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
"Sorry, sem zajebal, sem zajel tale sladoled dvakrat, pa je zdej mal več." </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Dobiš dejansko štiri kepce sladoleda, kar pomeni, da sladoled gleda ven iz posode, dejansko je to takšna količina sladoleda, ko ti nekje na na pol poti rata jasno, da ga je mogoče pa vse eno malo preveč. In ker trmast, kot si, vseeno poješ celotno porcijo, sicer ti žena pridno pomaga pri porciji, ampak vseeno je je veliko. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Najboljši del, ko pride račun in ugotoviš, da so ti bile zaračunane vseeno samo tri kepce sladoleda. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
In dan je lep. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Proti večeru je šla žena v Kranj na nočni tek. Jo je treba pohvalt, je dobro tekla, sem bil zelo ponosen nanjo. Je bilo pa zanimivo gledat, kako to eni jemljejo smrtno resno. Kar je pohvalno, da grejo na zmago, ampak eni pa res pretiravajo. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Današnji dan je bil malo bolj miren. Dopoldne sva šla na kavo v BTC, izkorisila sva še popuste, ki so jih nudili, da sem si kupil novo tipkovnico. Že z Razerjevo miško sem noro zadovoljen, tipkovnica pa tudi deluje, kot da je bila dobra odločitev. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Zvečer pa na vselitveno žurko oz. gledat, kako bo folk natepaval tarok. ;) </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Maček se mi je pa tako nasral v naročje in čez roke, da ne morm uporabljat miške, da bi zaključil blog. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
LP</div>
<div style="text-align: justify;">
PikovAS</div>
Uroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-42331857848661483902014-05-15T14:14:00.000-07:002014-05-15T14:14:01.618-07:009-dnevni dopust, dan 4Bla, bla, bla,<br />
<br />
TOLE:<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="315" src="//www.youtube.com/embed/i1WfCFwKJz0" width="560"></iframe>
<br />
<br />
Optimus Prime, na ogenjbruhajočem tiranozavru z ognjenim mečem v roki:<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="315" src="//www.youtube.com/embed/8iwBM_YB1sE" width="420"></iframe>
<br />
<br />
<br />
<br />
A rabim še kaj dodat? Mislim, da bo to vrhunec moje otroške domišljije.<br />
<br />
Kakšen je pa vaš vrhunec otroške domišljije??<br />
<br />
PikovASUroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-45890630669906914442014-05-14T14:07:00.005-07:002014-05-14T14:07:52.119-07:009-dnevni dopust, dan 3Prvo, da poravnamo dolgove od včeraj. <br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhme3M5nLZzs_ZCXN6VDguLa4PXWTCGTBxlm1zSdo-RxP0aibJ-KKJpvlyAdWvIrgntSeidwNsz_A1CEPxp-sDYb-pT4Yq6Cp5UmaiRWJdbAuoJGdRuJx0zUHjynpb5CCgLpfhL1whe8w/s1600/20140513_182016.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhme3M5nLZzs_ZCXN6VDguLa4PXWTCGTBxlm1zSdo-RxP0aibJ-KKJpvlyAdWvIrgntSeidwNsz_A1CEPxp-sDYb-pT4Yq6Cp5UmaiRWJdbAuoJGdRuJx0zUHjynpb5CCgLpfhL1whe8w/s1600/20140513_182016.jpg" height="240" width="320" /></a></div>
<br />
Torej, današnji dan.<br />
<br />
<div style="text-align: justify;">
Dopoldansko lazenje na "Šmarko" (namerno je Šmarka, ker določenim ni všeč) mi je dalo misliti, čemu je tok popularna ratala. Sej so ljudje skos hodili gor, ampak nikoli niso tok ponosno govorili o tem. Pa tudi ne vem, kok je mladih kej dejansko hodilo gor. No, mi smo danes ubrali kr eno pot po svoje, med podrtimi drevesi in po blatnih poteh smo prilezli gor. Nekako sem pričakoval več ljudi, kot jih je bilo, nobene gužve, nobenega hrupa, placa kuker češ, ležalniki fraj.</div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhJhxrjHJLQ5gOpyOdiFRzlCMJOS2c4K55-2SOky5AWIiPt569HgALCkbmgjRuvqMENwSyoRvLG0WvS9K7No2ONBq__iuLOP5vAznzSZVMzXT7txnaInpYU2d5BBHLF9rfymbipNd53mw/s1600/20140514_112030.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhJhxrjHJLQ5gOpyOdiFRzlCMJOS2c4K55-2SOky5AWIiPt569HgALCkbmgjRuvqMENwSyoRvLG0WvS9K7No2ONBq__iuLOP5vAznzSZVMzXT7txnaInpYU2d5BBHLF9rfymbipNd53mw/s1600/20140514_112030.jpg" height="320" width="240" /></a></div>
<br />
<br />
<br />
<br />
<div style="text-align: justify;">
No med trpljenjem na sončku smo rešili vse tegobe tega sveta. Najboljši del je bil, ko je Tamara priznala, da po prijetnem dopoldnevu človek kr z lahkoto odide na šiht, pa sva jo z drugo Tamaro samo čukasto gledala, "midva ne rabiva v službo". Full je bila pa lušna situacija ko je TamAra najdla svoj prvi geocach, medtem ko sva midva še študirala, a je to pravi vogu al ni. Pomoje sva zastrupila še enega s tem lovom.</div>
<br />
Preostanek dneva pa vse od sebe. Pogledal sem:<br />
<br />
<br />
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="315" src="//www.youtube.com/embed/wb9u2f_pbD0" width="560"></iframe>
<br />
Pa sem se spomnu enega plesa, ki se mi je noro vsidral v spomin.<br />
<br />
<iframe allowfullscreen="" frameborder="0" height="315" src="//www.youtube.com/embed/SXkBKdeEO0g" width="420"></iframe>
<br />
<br />
Noro, res noro.<br />
<br />
LP<br />
PikovAS Uroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-16887972504198961202014-05-13T15:10:00.002-07:002014-05-13T15:10:54.947-07:009 dnevni dopust, dan 2Kakšen dan, ne tič ne miš, dopoldansko izležavanje je pripomoglo k lažjemu prebavljanju dneva.<br />
<br />
Kosilo je bilo pri mojih starših. Mamin netipčni ričet je dober, sploh ker je netipični.<br />
<br />
Fitnes je bil pol lepote in "vpijem zato da me slišite", ampak se je kr dalo nadelat. Malo sva se pošvicala in pretegnila pa je bilo.<br />
<br />
Cajt je že bil da se lotim enega starega očetovega kolesa, da ga bo imela Tamara za v službo. Njen Schwinn je preveč vreden da bi ga puščala v centru mesta parkiranega. Zato sem spucal in pregledal enega starega Roga, slikco objavim jutri ker mi je žena zaplenila telefon, da lahko pred spanjem malo kendikraša.<br />
<br />
Edini večji problem na kolesu je bil, da se je "stvarskaterozategnešsedežnooporodanezlezenazajvokvir" zarustana, da je bilo potrebno malo nežnega prepričanja da je popustila. In ker ni bila več uporabna sva jo s Tamaro kar odžagala, seveda je morala ona s kladvom tovčt po vijaku da se je odlomil, ni pa šlo mimo okvirja, rahlo ga je potovkla ampak nič hujšega, sem hitro rešil situacijo in zdej sedež ni možno ukrast, ker ga drži notri vijak.<br />
<br />
Jutri bo pester dan, že vidim. Dopoldne Šmarna, pol pa za kosilo hamburgerji... mmmm že zdej se mi luštajo.<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen='allowfullscreen' webkitallowfullscreen='webkitallowfullscreen' mozallowfullscreen='mozallowfullscreen' width='320' height='266' src='https://www.youtube.com/embed/lz0IT4Uk2xQ?feature=player_embedded' frameborder='0'></iframe></div>
<br />
Kakšno bo vaše kosilo?<br />
Pikov AS Uroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-8818270177433392112014-05-12T14:11:00.002-07:002014-05-12T14:11:23.672-07:009-dnevni dopust, dan 1A veš uno, ko prvi dan dopusta zjutraj odpreš oči in si rečeš:<br />
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
"al pa tud ne" in mirne duše polenariš še par deset minut naprej. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
No, točno tako se je začel dan. Naspano sem se zvleku iz postelje in Tamaro pustil z mačkom v postelji, da se še malo pocrklata. Kapučino za dobro jutro je bil dober začetek dneva, zunaj lep sonček, žena nič sitna, maček pa kot maček, glavna stvar je bila "MIIIIJAUUUU". </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Do kosila sem si zvleku na računalnik vse zamujene dele serij Game of Thrones, the 100 in Crisis. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Pa ne da bi se hvalu, ampak današnje kosilo sem pa skuhal res odlično, ne vem, če mi je že ratala tako dobra omakca za testenine. Žena itak ni imela pritožb, maček je bil pa tok predrzen, da mi je med rezanjem mesa skočil na pult in rinil smrček v piščančje prsi. Bumbar je hitro na rit letu. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Po pojedini pa v mesto na dolgo luštajoč se sladoled. </div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhAUTUt3GnfgpqrVOzr3TA_b0gXGDw1TaKG4TIx7PiaS4BaiQhrKvqDUszb9i-Uojq_fhRpFVtbClneqpNT3ckolz9map7d5MVU9j-UXJTQemONwfCNPW0w_j34J-KPfrrx9QRifPfarQ/s1600/20140512_162131.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhAUTUt3GnfgpqrVOzr3TA_b0gXGDw1TaKG4TIx7PiaS4BaiQhrKvqDUszb9i-Uojq_fhRpFVtbClneqpNT3ckolz9map7d5MVU9j-UXJTQemONwfCNPW0w_j34J-KPfrrx9QRifPfarQ/s1600/20140512_162131.jpg" height="240" width="320" /></a></div>
<br />
<br />
<br />
<br />
A rabim kaj dodat?<br />
<br />
<div style="text-align: justify;">
Dan sva pa zaključila z iskanjem najinega stotega geo zakladka. Zdej, kaj je to, verjetno marsikdo ne ve, ampak tule je razlaga: </div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen='allowfullscreen' webkitallowfullscreen='webkitallowfullscreen' mozallowfullscreen='mozallowfullscreen' width='320' height='266' src='https://www.youtube.com/embed/1YTqitVK-Ts?feature=player_embedded' frameborder='0'></iframe></div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
Za stotega geota sva si izbrala nočnega, ki ga iščeš s pomočjo megalajtke in odsevnikov, skritih v drevesih. </div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjQtk-VI0hOv6LMmmmQjyLWM7qpjBcSa3KVCpjoXdsYWHT1TYGEJ75A_8bmvnefo2WiWpGfindtdMQjfQ0TisaYZXY59kGsjSt1ggSdh1jJI_AE1j9syLVZhL08Ibpr3eUWb0bDl1BBtA/s1600/20140512_205523.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjQtk-VI0hOv6LMmmmQjyLWM7qpjBcSa3KVCpjoXdsYWHT1TYGEJ75A_8bmvnefo2WiWpGfindtdMQjfQ0TisaYZXY59kGsjSt1ggSdh1jJI_AE1j9syLVZhL08Ibpr3eUWb0bDl1BBtA/s1600/20140512_205523.jpg" height="240" width="320" /></a></div>
Taki odsevniki so nam pokazali pot do zakladka in WOLAAAA! Mamo številko 100.<br />
<br />
<br />
<br />
<div style="text-align: justify;">
Usput na poti smo poiskali še dva zakladka in dan je bil zaključen. Zabavno je bilo duhovniku iz lokalne cerkve razložit, zakaj sem plezal po žlebu. Je bil prijazen dečko in ni nič sitnaril, ga pa razumem, da je bil pozoren, ker so baje da že imeli kar nekaj kraj. </div>
<br />
<br />
<br />
<div style="text-align: justify;">
Vse kakor super dan. Zdele pa še malo polenarimo in spat. Jutri je nov dan.</div>
<br />
<br />
Za zaključek pa še komad dneva: <br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen='allowfullscreen' webkitallowfullscreen='webkitallowfullscreen' mozallowfullscreen='mozallowfullscreen' width='320' height='266' src='https://www.youtube.com/embed/6MH9qWemtPo?feature=player_embedded' frameborder='0'></iframe></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: left;">
Kakšen je bil pa vaš dan?</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: left;">
Pikov AS</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<br />
Uroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-37370699132557348402014-04-04T08:27:00.000-07:002014-04-04T08:27:00.463-07:00Pikov As in kuhalnica #1 MLADI GOVEJI HRBET S KROMPIRJEVIMI POLPETI<br />
<br />
<div style="text-align: justify;">
Preden začnemo s pripravo pojedine, dajmo nekaj razčistit. Moji recepti bodo vsebovali sol, olje, maslo in ostale "nezdrave" zadeve, ker nisem osredotočen na zdravo prehrano.</div>
<br />
<div style="text-align: justify;">
Aja, ne pričakujte točnih količin sestavin, kuhajte po občutku. Nekomu bo bolj všeč pekoče, nekomu bolj slano, jaz vas ne omejujem, samo predlagam, kaj dajte notri. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
In opravičujem se Mateju za neznaje kuharskega žargona. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
OK, preidimo k bistvu. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Kaj bomo potrebovali?</div>
<div style="text-align: justify;">
GLAVNE SESTAVINE: </div>
<div style="text-align: justify;">
Mladi goveji hrbet brez kosti (Sirloin) </div>
<div style="text-align: justify;">
Manjši por</div>
<div style="text-align: justify;">
Krompir</div>
<div style="text-align: justify;">
Gozdni med</div>
<div style="text-align: justify;">
Limona</div>
<div style="text-align: justify;">
Olivno olje </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
ZAČIMBE:</div>
<div style="text-align: justify;">
Čili v prahu</div>
<div style="text-align: justify;">
Sol in poper (po možnosti z mlinčkom, da bo sveže mlet) "DDDDD"</div>
<div style="text-align: justify;">
Timijan (suhi ali še raje sveži) </div>
<div style="text-align: justify;">
Česen v prahu</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
PRIPRAVA:</div>
<div style="text-align: justify;">
Čas kuhanja: odvisno od tega, kako hitro lupite čebulo.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Marinada: Ožamemo limono in ji dodamo olivno olje, čili v prahu, tisti, ki niste ljubitelji pekočih stvari, dodajte majhno količino čilija samo za okus, ostali pa ne pretiravajte, ker boste pokvarili vse okuse, ki se bodo nabrali na mesu. Dodamo še česen v prahu, sol in poper, na koncu pa še zvrhano čajno žličko medu. Kar se medu tiče, lahko dodamo kateri koli med. Vse skupaj dobro premešamo, po potrebi dodamo še sol in poper, da bodo okusi bolj jasni. Ko se med lepo raztopi, damo notri meso, ne pustimo ga v prevelikih kosih, in ga pustimo počivat. Na vsake toliko ga malo obrnemo ali prelijemo z marinado, da se bo lepo napil z obeh strani. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Olupimo krompir in ga damo kuhat, medtem na drobno nasekljamo por in malo pogledamo, kako je kaj z mesom, da ga ni slučajno maček že odnesel. Ko je krompir kuhan, ga odcedimo in ohladimo pod hladno vodo, da bo lažje naredit polpete, zmečkamo, dodamo por, sol, grobo mleti poper (zato prav pride poper z mlinčkom), timijan. Vse skupaj dobro premešamo in naredimo polpetke. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Zdej pa zabavni del. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Pripravimo dve ponvi, v obe damo olivno olje in segrejemo na visoko temparaturo. Sploh za meso, ponev naj bo super vroča, ko boste spustili zrezek notri, mora takoj zacvrčati. Meso pecite tako dolgo, kot vam je všeč pečen tak kos mesa. Rare, medium, medium well, well done, najbolj piporočam medium, nikakor pa ne well done, ker boste morali zunanjost skoraj zažgat, kar pa izgubi vse okuse. Meso obračajte s kleščami, ne z vilico, da vam sokovi ne bodo iztekali. Tik pred koncem dolijte še preostalo marinado, da se malo zgosti, in to je to. Za polpete pa mislim, da ne rabite nekih groznih navodil, popecite jih, da dobijo lepo rjavo barvo, ker so že predkuhani, jih ne rabite žgat v ponvi. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Če boste zdržali, pustite meso počivat kakšno minutko, nikakor ga ne zarežite, preden ga daste na krožnik, naj sokovi ostanejo v zrezku. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ko se odločite, da je to to, da ste dost trpeli ob gledanju na meso in polpete, zagrizite in uživajte. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br />Dober tek! </div>
<div style="text-align: justify;">
Pikov AS</div>
<br />
<br />
<br />Uroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-13393822991007217262014-04-03T13:59:00.000-07:002014-04-03T13:59:45.163-07:00Odreči se sanjam? <div style="text-align: justify;">
Vsak od nas ima sanje, vsak si nekaj želi. Pa naj bo to služba, hobi, potovanje. Nekatere sanje so dosegljive, ampak kakor koli obrneš, obstajajo tudi sanje, ki se jim moraš odreči.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Zakaj bi se odrekel sanjam? To je dobro vprašanje, ne znam povedat, lahko vam povem iz svojega primera.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Nedolgo nazaj sem se odrekel enim svojih največjih sanj. Sanje, ki sem jih imel, že odkar se spomnim. Ne morem reči, da sem se odrekel sanjam za vedno, ampak vem, da dokler ne bom bogat privatnik, si jih ne morem privoščiti.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
In zakaj sem se jim odrekel? Enostavno nisem več prenesel negativnih vplivov okolja na moje sanje. Na žalost so se moje sanje zdele moji okolici nemogoče. Enostavno sit postaneš poslušanja "ti tega ne znaš, kje pa boš to delal, kaj pa boš pol s tem", in kakršno koli razlago v svoj bran si podal, si naletel na predebel zid, da bi ta razlaga prišla okoli in tej osebi dopovedala, da se moti. Žal pa brez te osebe trenutno in še nekaj časa ne bom mogel začeti z izvedbo.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Potrjujoče po drugi strani pa je, ko sem letos dokazal, da znam in prekleto dobro naredim servis smuči, pa kar ne more in ne more prehvalit, kako sem "kr iz nekje" pokazal, da me nekaj zanima in sem v nečem dober.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Pa da ne boste mislili, ta primer ni edini, ko sem domov začel nosit diplome iz uspehe s tekmovanj (ga ni bilo tekmovanja, da ne bi prinesel domov vsaj ene stopničke), ko sem postal daleč daleč najmlajši trener in sodnik v klubu, so bile same pohvale in hvalospevi, ampak ko sem pa rekel, da hočem spet trenirat, pa nič ni bil preveč navdušen.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Na žalost nakaterim osebam moraš dokazati z dejanji, da si nečesa sposoben. Kaj stvari iz preteklosti niso zadosten dokaz, da če ti nekaj leži v srcu in si nečesa želiš, se boš naučil, kako to narediti bolje kot Frančiškov Robert?</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Morda sem res sam kriv, da sem preveč popustil, ampak po nekaj letih negativnih vplivov enostavno nisem več zdržal. Raje pozabim na te stvari, ker jih itak ne znam. Tako kot nisem znal karateja, pa sem postal trener, tako kot nisem znal brusit smuči, pa sem postal dober serviser, tako bi znal tudi to, ampak sem raje sklonil glavo.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Naj vam ne bom za vzor. Sledite svojim sanjam, ne dopustite, da se negativni vpliv zažre v vašo kožo.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Kaj pa vi, sledite svojim sanjam?</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
LP</div>
<div style="text-align: justify;">
Pikov As</div>
Uroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-85447246414786893932014-03-17T14:41:00.003-07:002014-03-17T14:41:25.899-07:00Dober dan in temu podobni pozdravi <div style="text-align: justify;">
Tole bom napisal drugič, zaradi sodelovca Simona, ki me je fajn nategnu na suho.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Skratka.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Elton John v svoji pesmi prepeva "Sorry seems to be the hardest word". Kar je čisto res, včasih se je resnično opravičiti najtežje, ampak poznam še eno stavčno zvezo, ki je težka za izrečt.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Preprost "Dober dan".</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Od kdaj nam je težko reči dober dan? </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Nam v službi stalno pridigajo, da naj stranke pozdravljamo, v čemer ne vidim nič narobe, stranki pokažeš, da si jo opazil, in ji s tem namigneš, da če kaj potrebuje, si tu. Ne moreš si mislit, kakšne čudne, zgrožene in vse ostale čudne poglede včasih dobivamo, ko stranko preprosto pozdravimo. Ko hodim mimo stranke in jo čisto enostavno pozdravim z "dober dan", včasih dobim tak pogled, kot da sem ji ravnokar rekel, da je rodila najgršega otroka na svetu in da njen obraz spominja na 2 meseca staro torto. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Predvsem pa opažam pri starejših ljudeh, starosti 60+, nekakšno tako zgodbo:</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Jaz: Dober dan!</div>
<div style="text-align: justify;">
Večni: Poslušte, kje mate...?</div>
<div style="text-align: justify;">
Jaz: Na sosednjem oddelku za pohodništvo. </div>
<div style="text-align: justify;">
Večni: Aha, *zasope, kot da mu je treba na drugi konec Slovenije, in odraca*</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
*Večni se nanaša na Alana Forda*</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Kar me moti pri tem, je, da stranka nima niti malo spoštovanja do mene, da bi mi odzdravila, kaj šele se zahvalila za pomoč. In potem bojo tele artritične riti hotele, da jih spuščam v vrsti, ker oni težko stojijo,</div>
<div style="text-align: justify;">
"Gospa a vidite konec vrste", </div>
<div style="text-align: justify;">
"vidim ja", </div>
<div style="text-align: justify;">
"pol pa odštantaj svojo strohnelo rit na un konec" </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
No, pa da ne bomo samo o starejših. Tudi vedno več mlajših je takih. No, ne govorimo o mladini, govorimo o ljudeh 30+, ki mislijo, da držijo boga za jajca in da so glavni. Sorry mucek, brez nas si še gat ne bi znal kupit. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Kje je naša kultura tako zašla, kaj je bilo krivo za tak propad kulture? </div>
<div style="text-align: justify;">
<br />Naredite en test, pojdite v vašo najbližjo trgovino z živili in pojdite po štruco kruha, začnite pogovor z dober dan, tudi če vas prodajalka ne pozdravi, in ko dobite svoj tanajtabolj hlebec kruha, recite hvala in ji zaželite lep dan še naprej. Ko boste izdrekli "pa lep dan še naprej", jo poglejte v obraz in za tistih nekaj sekund ji boste polepšali dan, tudi ona je človek tako kot vi in ne bodite brezobzirne prasice, ki ponižujejo njeno delo in se vam zdi njeno delo samoumevno. Dejmo vrnit kanček kulture nazaj med ljudi, že preprost dober dan, hvala, lep dan še naprej bodo naredili veliko. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
To se bo mogoče slišalo malo tako ... ampak a veste, kokrat mi je stranka polepšala dan, četudi samo za minutko, ko se mi je na koncu prodajnega procesa lepo zahvalila in mi zaželela lep dan. Ker teh par strank mi je vrnilo upanje v to, da nekje v nas se še vedno skriva nekaj kulture. Da pa ne govorim o tem, kok je dober občutek, ko ti stranka po tem, ko si ji nekaj prodal, iz zadovoljstva stisne roko. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
In zakaj ne bi tudi mi nekomu, s komer smo zadovoljni pri svetovanju, stisnili roko in mu zaželeli lep dan. Pa naj bo to prodajalka kruha ali pa prodajalec sesalcev. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Pa še to za zaključek. Pa se bo mogoče slišalo malo samohvalno, ker sem se navadil prodajalcem vedno zahvalit in zaželet lep dan, ko pridem v trgovino po kruh za malico ali pa po službi po stvari za domov, še tako kisel obraz, ki ga ima prodajalka ko streže druge stranke, za tistih nekaj trenutkov, ko streže mene, spremeni v nasmeh in ji dan ni več težek. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Kaj vse lahko doseže dober dan, prosim, hvala, nasvidenje in lep dan. Pa nas nič ne stane, samo malo ponosa in priznanja, da je tudi služba tebe, tebe ali tebe enako pomembna kot tvoja, moja, njegova ali njena. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Kaj ste za to, da probamo vrnit kanček kulture med Slovence?</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<br />LP</div>
<div style="text-align: justify;">
Pikov AS </div>
Uroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-57570762272360313072014-03-07T12:14:00.000-08:002014-03-07T12:14:20.243-08:00Najljubši video<div style="text-align: justify;">
Težko rečem, kateri je moj najljubši video, definitivno pride v top izbiro posnetek z najine poroke, kako pleševa prvi ples. Ampak pri tej izbiri sem itak pristranski. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Video, ki mi je najbolj pri srcu oz. se ga kar ne morem in ne morem nagledat, je spodaj prilepljen. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Zakaj? Ker sem avtofanatik, je pisan na mojo dušo, ampak tudi tisti, ki ga avtomobili ne zanimajo, bi znal iz tega posnetka potegnit nekaj. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br />Všeč mi je del govora Ayrtona Senne o zmagovanju, tako razmišljanje imam sam že vrsto let. Tekmujemo zato, da zmagamo, ne zato, da pridemo drugi, tretji ali četrti, kdor nima želje zmagat, nima na tekmovanju kaj delat. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ogled posnetka priporočam s slušalkami, povečajte glasnost, naslonite se nazaj in tudi če ne boste gledali posnetka, vsaj poslušajte. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Vsak si bo ustvaril svojo zgodbo in iz njega odnesel nekaj drugačnega. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Jaz priznam, proti koncu posnetka dobim kurjo kožo in solzne oči. </div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<object width="320" height="266" class="BLOGGER-youtube-video" classid="clsid:D27CDB6E-AE6D-11cf-96B8-444553540000" codebase="http://download.macromedia.com/pub/shockwave/cabs/flash/swflash.cab#version=6,0,40,0" data-thumbnail-src="https://ytimg.googleusercontent.com/vi/53c6o_cNPEo/0.jpg"><param name="movie" value="https://youtube.googleapis.com/v/53c6o_cNPEo&source=uds" /><param name="bgcolor" value="#FFFFFF" /><param name="allowFullScreen" value="true" /><embed width="320" height="266" src="https://youtube.googleapis.com/v/53c6o_cNPEo&source=uds" type="application/x-shockwave-flash" allowfullscreen="true"></embed></object></div>
<br />
Kateri je pa vaš naljubši posnetek?<br />
<br />
LP<br />
Pikov As. Uroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-88554113010371985532014-03-06T12:48:00.001-08:002014-03-06T12:48:36.753-08:00O poglej ... od kod je že tole? <div style="text-align: justify;">
Takole sedim pred računalnikom. Kosilo pri starših je bilo enkratno, ne tipičen ričet, ki ga skuha moja mama, je enkraten, nekak bolj kot juha kot pa pasulj. Kaj naj rečem, mama vedno dobro skuha. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Nekako ne vem, kaj počet sam s sabo, prestavljam se po stolu, pregledam najljubše spletne strani, pogledam nove video posnetke na youtubu. Nič, glede na to, da sem pred kratkim vgradil novi SSD disk v računalnik in prenašam nekaj stvari nanj, da bodo delale hitreje, nekako sklenem, da bi bil čas, da obrišem prah s dobrega starega Xboxa in odigram kako igro. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Saj imam tudi nekaj iger na računalniku, ampak zaluštala se mi je ena specifična. In sej veste, ko se ti nekaj zlušta, potem je enostavno treba vzet v roke in ... kar pač narediš s tisto stvarjo, ki se ti je zluštala. Če veste, kaj mislim? </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Vzamem igro v roko, obrišem prah z ovitka, prižgem Xbox in odprem pladenjček za CD-je. Prekleta bodi majhna miza za računalnik, predalček se zadane v tipkovnico in se takoj nazaj zapre. *zavzdih* Ok, gremo še enkrat, odmaknem tipkovnico in ponovno odprem pladenjček.*zavzdih* Resno? Še ni dost. Kar malo besno pograbim tipkovico v trenutku, ko že v tretje pritiskam na knofek, odmaknem tipkovnico in ... </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
10€ ? *iskrica v očeh* </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
In medtem ko se igra, nalaga se meni poraja vprašanje. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Od kod teh 10 €? </div>
<div style="text-align: justify;">
Morda od kakšnega servisa? Pa ja ne, saj imam blagajno za to!?</div>
<div style="text-align: justify;">
Morda mi jih je žena dala? Čemu, čemu bi mi vračala 10 €?</div>
<div style="text-align: justify;">
Morda napitnina kakšne stranke? Ja, ne!</div>
<div style="text-align: justify;">
Morda mi je kdo od staršev dal za stvari, ki sem jih kupil v trgovini? Dvomim, navadno jima prinesem samo kakšno malenkost, kot je kruh, to pa že ni 10 €? </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Pa da me ne boste narobe razumeli, vesel sem teh 10 €, ampak od kod točno so? </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
A bomo prišli tej skrivnosti do dna?</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
LP</div>
<div style="text-align: justify;">
Pikov AS</div>
Uroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-4017979364545827120.post-24180803727742603762014-03-03T07:59:00.001-08:002014-03-03T07:59:03.999-08:00Časa tako malo, da se nam vse mudi. <div style="text-align: justify;">
Razumem, da ste zaposleni in da nimate časa v nedogled hodit po trgovinah in brskat, kopat, spraševat in probavat. Če se vam mudi, je to vaš problem in iskreno povedano se to mene in mojih sodelovcev ne tiče. Če vi nimate časa počakat, da pridete na vrsto, da vas postrežemo, ste si sami krivi. Razumem, da se vam mudi po 10 dek pariške, ker zamujate v službo, ampak ne mudi se vam kupovat pancarjev, ker če ste že na poti na smučišče in hočete na hitrco kupit pancarje, verjemite, da imate 90 % možnosti da kupite bolečino in trpljenje.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
*OK, zadihaj, to si dal ven, zdaj pa smiselno naprej*</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Časa imamo res da vedno manj, to dokazuje naš način živlenja. Pa če po pravici povemo, smo si čisto sami krivi za to. Kariera nam je postala tako pomembna, da za ostale stvari nimamo časa. Nimamo časa pravilno jest, nimamo časa, da bi se ukvarjali z družino, nimamo časa, da bi si gate oblekli v miru.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Čas nam je začel krojit živlenje. Nekaterim bolj kot drugim. Naj vam dam nekaj primerov, ki sem jih sam doživel.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Pancarji: Lahko ste Tina Maze, verjemite mi, skoraj nemogoče je kupit pancarje, ko se ti mudi, tudi če še tako dobro poznate svoje stopalo in svoje kosti, pancarja se ne da kupit v petih minutah. Pancar ti lahko pokvari smučanje. Predstavljajte si, mudi se vam smučat, rabite nove pancarje in prihipodromate v trgovino, na hitrco izberete pancarje, ki se vam zdijo primerni, plačate 150 € in navzgor za njih in odhitite za cel teden na smučanje. Kaj boste naredili, ko vas po pol urce smučanja ali pa še prej začne bolet noga, se vam pojavijo žulji ali v najboljšem primeru mravlinčenje? Koga boste krivili, upam stavit, da ne boste krivili sebe, ker si niste mogli vzet vsaj pol urce časa, da bi poslušali naše nasvete in izbrali prave pancarje. Kaj ste res tako grozno na kratkem s časom, da raje reskirate, da vas ne bo nič tiščalo, kot pa da izberete prave? In seveda sem potem jaz kriv, ker vam nisem pravilno svetoval. Sam si si kriv.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Hujšanje: K meni pripingvina obilnejša gospa in bi rada kupila ali kolo ali eliptika. Rada bi malo shujšala, saj se je precej zredila. Pa ne ve, kaj bi izbrala. Po prijetni debati in razlagi ugotoviva, da bi bil eliptik sicer boljši, ampak prevelik, tako da bi kolo prišlo bolj prav. Gospa mi malo potarna, da enostavno nima časa migat, ker je privatnica in je skos v službi. Nakar gospe čisto po "mojo taščino" razložim: "Poglejte, ne mi zamerit, ampak a je vredno 200 € večja plača na račun vašega zdravja, kaj vam bo lažje dat par tisoč evrov za zdravnike, zdravila in še kaj ali pa si vzamete pol urce v dnevu, ker jo ziher imate, vsak ima pol urce časa v dnevu, in naredite nekaj zase?" Pa me gospa pogleda z malo začudenim, ampak hkrati spoštljivim pogledom in preden uspe izreči prve besedice, nadaljujem: "Če pa želite brezpogojno gibanje vsak dan, si pa umislite psa, vsak dan boste primorani v vsaj eno urco gibanja." Gospa odgovori: "Kje bom pa dobila psa, so dragi." "Gospa, v zavetišču dobite zdravega in vselega psa za 50 €, kar je občutno manj kot kolo ali eliptik, pa še prijatelja dobite zraven, razmislite, kaj je pomembno, 200 € pri plači ali vaše živlenje."</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Mogoče se vam ta zgodba zdi ne realna, ampak gospa me je s solznimi očmi pogledala, mi stisnila roko, se lepo zahvalila in odšla, res da nismo nič prodali, ampak mogoče, mogoče, je pa gospa naredila nekaj zase, pa naj bo to, da je kupila kolo ali pa posvojila kužka in sedaj z njim veselo hodi vsak dan na sprehod.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Ne razumem ljudi, ki si ne znajo vzet časa zase. In raznorazni privatniki, prosim ne nakladajte. Moj oče ima privat firmo že od leta '91, pa je veliko večino tega časa začel službo ob 7. in končal ob 14. ,ker je v prejšnji firmi opazil, kok je zamudil s potovanji, sestanki in poslovnimi kosili. In sam je rekel, če delaš pametno, zakaj moraš bit požrešen in delat cele dneve, hkrati pa zamujati trenutke, ki jih ne dobiš več nazaj, trenutke, ki ti jih nobena plača ne more kupiti.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Kdor nima časa živet, si je sam izkrojil svojo usodo. In prosim, da ne bi o službah, dokler delate od ponedeljka do petka dopoldne, nimate niti enega samega izgovora, zakaj nimate časa za življenje, da ste se zredili, ker se nimate časa gibat, ali da se nimate časa naučiti kitare. Za stvari, ki so ti pomembne v življenju, boš vedno našel čas. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Kaj pa vaš čas, a ga je res premalo?</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
LP</div>
<div style="text-align: justify;">
Pikov As</div>
Uroš na kolesih http://www.blogger.com/profile/14528776428903398641noreply@blogger.com0