Pikov As in kuhalnica #1

MLADI GOVEJI HRBET S KROMPIRJEVIMI POLPETI

Preden začnemo s pripravo pojedine, dajmo nekaj razčistit. Moji recepti bodo vsebovali sol, olje, maslo in ostale "nezdrave" zadeve, ker nisem osredotočen na zdravo prehrano.

Aja, ne pričakujte točnih količin sestavin, kuhajte po občutku. Nekomu bo bolj všeč pekoče, nekomu bolj slano, jaz vas ne omejujem, samo predlagam, kaj dajte notri. 

In opravičujem se Mateju za neznaje kuharskega žargona.

OK, preidimo k bistvu. 

Kaj bomo potrebovali?

GLAVNE SESTAVINE:

Mladi goveji hrbet brez kosti (Sirloin)

Manjši por

Krompir

Gozdni med

Limona

Olivno olje 

ZAČIMBE:

Čili v prahu

Sol in poper (po možnosti z mlinčkom, da bo sveže mlet)  "DDDDD"

Timijan (suhi ali še raje sveži)

Česen v prahu

PRIPRAVA:

Čas kuhanja: odvisno od tega, kako hitro lupite čebulo.

Marinada: Ožamemo limono in ji dodamo olivno olje, čili v prahu, tisti, ki niste ljubitelji pekočih stvari, dodajte majhno količino čilija samo za okus, ostali pa ne pretiravajte, ker boste pokvarili vse okuse, ki se bodo nabrali na mesu. Dodamo še česen v prahu, sol in poper, na koncu pa še zvrhano čajno žličko medu. Kar se medu tiče, lahko dodamo kateri koli med. Vse skupaj dobro premešamo, po potrebi dodamo še sol in poper, da bodo okusi bolj jasni. Ko se med lepo raztopi, damo notri meso, ne pustimo ga v prevelikih kosih, in ga pustimo počivat. Na vsake toliko ga malo obrnemo ali prelijemo z marinado, da se bo lepo napil z obeh strani. 

Olupimo krompir in ga damo kuhat, medtem na drobno nasekljamo por in malo pogledamo, kako je kaj z mesom, da ga ni slučajno maček že odnesel. Ko je krompir kuhan, ga odcedimo in ohladimo pod hladno vodo, da bo lažje naredit polpete, zmečkamo, dodamo por, sol, grobo mleti poper (zato prav pride poper z mlinčkom), timijan. Vse skupaj dobro premešamo in naredimo polpetke.

Zdej pa zabavni del.

Pripravimo dve ponvi, v obe damo olivno olje in segrejemo na visoko temparaturo. Sploh za meso, ponev naj bo super vroča, ko boste spustili zrezek notri, mora takoj zacvrčati. Meso pecite tako dolgo, kot vam je všeč pečen tak kos mesa. Rare, medium, medium well, well done, najbolj piporočam medium, nikakor pa ne well done, ker boste morali zunanjost skoraj zažgat, kar pa izgubi vse okuse. Meso obračajte s kleščami, ne z vilico, da vam sokovi ne bodo iztekali. Tik pred koncem dolijte še preostalo marinado, da se malo zgosti, in to je to. Za polpete pa mislim, da ne rabite nekih groznih navodil, popecite jih, da dobijo lepo rjavo barvo, ker so že predkuhani, jih ne rabite žgat v ponvi.

Če boste zdržali, pustite meso počivat kakšno minutko, nikakor ga ne zarežite, preden ga daste na krožnik, naj sokovi ostanejo v zrezku. 

Ko se odločite, da je to to, da ste dost trpeli ob gledanju na meso in polpete, zagrizite in uživajte. 

Dober tek! 

Pikov AS

Odreči se sanjam?

Vsak od nas ima sanje, vsak si nekaj želi. Pa naj bo to služba, hobi, potovanje. Nekatere sanje so dosegljive, ampak kakor koli obrneš, obstajajo tudi sanje, ki se jim moraš odreči.

Zakaj bi se odrekel sanjam? To je dobro vprašanje, ne znam povedat, lahko vam povem iz svojega primera.

Nedolgo nazaj sem se odrekel enim svojih največjih sanj. Sanje, ki sem jih imel, že odkar se spomnim. Ne morem reči, da sem se odrekel sanjam za vedno, ampak vem, da dokler ne bom bogat privatnik, si jih ne morem privoščiti.

In zakaj sem se jim odrekel? Enostavno nisem več prenesel negativnih vplivov okolja na moje sanje. Na žalost so se moje sanje zdele moji okolici nemogoče. Enostavno sit postaneš poslušanja "ti tega ne znaš, kje pa boš to delal, kaj pa boš pol s tem", in kakršno koli razlago v svoj bran si podal, si naletel na predebel zid, da bi ta razlaga prišla okoli in tej osebi dopovedala, da se moti. Žal pa brez te osebe trenutno in še nekaj časa ne bom mogel začeti z izvedbo.

Potrjujoče po drugi strani pa je, ko sem letos dokazal, da znam in prekleto dobro naredim servis smuči, pa kar ne more in ne more prehvalit, kako sem "kr iz nekje" pokazal, da me nekaj zanima in sem v nečem dober.

Pa da ne boste mislili, ta primer ni edini, ko sem domov začel nosit diplome iz uspehe s tekmovanj (ga ni bilo tekmovanja, da ne bi prinesel domov vsaj ene stopničke), ko sem postal daleč daleč najmlajši trener in sodnik v klubu, so bile same pohvale in hvalospevi, ampak ko sem pa rekel, da hočem spet trenirat, pa nič ni bil preveč navdušen.

Na žalost nakaterim osebam moraš dokazati z dejanji, da si nečesa sposoben. Kaj stvari iz preteklosti niso zadosten dokaz, da če ti nekaj leži v srcu in si nečesa želiš, se boš naučil, kako to narediti bolje kot Frančiškov Robert?

Morda sem res sam kriv, da sem preveč popustil, ampak po nekaj letih negativnih vplivov enostavno nisem več zdržal. Raje pozabim na te stvari, ker jih itak ne znam. Tako kot nisem znal karateja, pa sem postal trener, tako kot nisem znal brusit smuči, pa sem postal dober serviser, tako bi znal tudi to, ampak sem raje sklonil glavo.

Naj vam ne bom za vzor. Sledite svojim sanjam, ne dopustite, da se negativni vpliv zažre v vašo kožo.

Kaj pa vi, sledite svojim sanjam?

LP

Pikov As