torek, 20. maj 2014

9-dnevni dopust, zadnji dan

Zadnji dan je bil kot naročen.

Lep, sončen, ravno prav topel za celodnevno geokešanje. Samo en manjši problem sem imel, moje telo se je odločilo štrajkat. Zbudil sem se pretepen, nenaspan, nikakav skratka. Ni bil moj dan. 

No kakor koli, danes naju je pot ponesla proti Rakovemu Škocjanu, Cerknici in Rakitni. Definitivno vam toplo priporočam obisk Rakovega Škocjana, res noro lepo, kaj vse narava naredi. In tako ko hodiš po gozdu, opaziš vso lepoto slovenske narave. In tudi v takem okolju šele vidiš pravi pomen geocachinga. Noro okolje, nori razgledi. 

Sem bil pa danes pretežno zadolžen za fotkanje. In morm rečt, da sem s parimi fotkami kar zadovoljen. Malo smotana ugotovitev dneva je pa bila, da panorama ne rabi it samo vodoravno ;).










Konec dneva sem kr precej utrujen, sploh po taki slabi noči. Ampak bomo preživeli. Jutri pa služba in kot sem že včeraj napisal, ne bo mi ravno težko it v službo, vsaj dokler ne zadanem evrojackpota, si pa tudi ne morm privoščit bit doma, dokler se mi ne sprdne. 

LP
PikovAS

ponedeljek, 19. maj 2014

9-dnevni dopust, predzadnji dan

Ko se ti začne dopust bližat koncu, navadno glih nisi najbolj navdušen, ker kakor koli obrneš, se moraš vrnit v službo. 

Res se ne veselim konca dopusta, ampak tudi v službo nimam odpora it, ker kakorkoli so stranke včasih sitne in ti hitro pokvarijo dan, so ljudje, s katerimi delam, enkratni, ekipa je super in ti pol sploh ni muka it nazaj. 

Drugače pa današnji dan nič posebnega, malo kolesarjenja z ženo, ugotovitev, da full ne mara vozit prva, nevem točno zakaj, in pa to, da šoferji sploh ne gledajo, kaj počnejo, vidijo kolo in ga kar spregledajo. Žalostno. 

Jutri je pa Tami splanirala geokešing za cel dan. Da bo zadnji dan dopusta karseda naporn. Si bom še zaželel it nazaj v službo. 

Kaj imate vi tudi probleme z zaključkom dopusta?

PikovAS

nedelja, 18. maj 2014

9-dnevni dopust, dan 6 ali kako najti mačka sredi noči

Ko prideš zvečer domov, po vselitveni žurki, se prav veseliš postelje, stopiš skozi vrata in ... 

Nič, mačka nikjer, ok, verjetno spi, ni problema, pogledaš po stanovanju, mačka nikjer, pogledaš po stanovanju staršev, mačka nikjer, pogledaš v kabinet, na balkona, mačka nikjer, vse skupaj postane precej resno. 

Kje za božjo mater je maček. Oba s Tamaro naju zgrabi panika, se oblečeva, megalajtke v roko in ven. 

Pogledaš okoli hiše, pogledaš v lopo, pogledaš pod drevesa, mačka nikjer, ne duha ne sluha o mačku. Panično hodiš gor in dol po ulici in ga kličeš, mačka nikjer, lezeš po mokri travi, skoraj da po sosednjih dvoriščih skačeš, mačka nikjer, po uri in pol iskanja nekako obupaš, narediš plan, kako boš naredil plakate, poklical v zavetišče, objavil na FB. In morm priznat, potočil sem tudi kakšno solzico. 

Ob pol petih zaključiva iskanje in se nekako spraviva spat, čeprav nič kaj dosti ne spiva, preden sva šla, spat sem očetu napisal sporočilo, da mačka ni in da me naj takoj zjutraj zbudi. 

Po dobri urci spanca oče prileti v spalnico in mu ne gre v glavo, kako ni mačka, kje je maček. Odleti dol in čez par sekund pride nazaj gor z mačkom v naročju. Nama s Tami se je odvalil kamen od srca, maček je bil cel cajt doma, oče ga je nenamerno zapru v omaro z oblačili in je celo noč pridno spal v omari. 

Skratka, maček naju je čukasno gledal, zakaj sva tako vesela, da ga vidiva, midva sva bila pa vesela na splošno, da je macko doma. 

Oh ja, maček, mislim, da nama je skrajšal življenjsko dobo za kako leto ali dve. 

Kaj nama je tega treba?

PikovAS

sobota, 17. maj 2014

9-dnevni dopust, dan 5 in 6

Hja, a veš uno, ko si rečeš, vsak dan bo en zapis, pol pa zajebeš na peti dan. 

No pa sej, dan je bil kar poln stvari. Sicer ne tako poln, da si ne bi mogu vzet časa in napisat bloga, ampak tok, da enostavno nisem. Nimam izgovora. j*** ga. 

Včerajšnji dan je bil dan uspehov. 

Ko greš na sladoled, naročiš tri kepce, enostavno ker lahko, ti natakar prinese porcijo in se ti opraviči: 

"Sorry, sem zajebal, sem zajel tale sladoled dvakrat, pa je zdej mal več." 

Dobiš dejansko štiri kepce sladoleda, kar pomeni, da sladoled gleda ven iz posode, dejansko je to takšna količina sladoleda, ko ti nekje na na pol poti rata jasno, da ga je mogoče pa vse eno malo preveč. In ker trmast, kot si, vseeno poješ celotno porcijo, sicer ti žena pridno pomaga pri porciji, ampak vseeno je je veliko. 

Najboljši del, ko pride račun in ugotoviš, da so ti bile zaračunane vseeno samo tri kepce sladoleda. 

In dan je lep. 

Proti večeru je šla žena v Kranj na nočni tek. Jo je treba pohvalt, je dobro tekla, sem bil zelo ponosen nanjo. Je bilo pa zanimivo gledat, kako to eni jemljejo smrtno resno. Kar je pohvalno, da grejo na zmago, ampak eni pa res pretiravajo. 

Današnji dan je bil malo bolj miren. Dopoldne sva šla na kavo v BTC, izkorisila sva še popuste, ki so jih nudili, da sem si kupil novo tipkovnico. Že z Razerjevo miško sem noro zadovoljen, tipkovnica pa tudi deluje, kot da je bila dobra odločitev. 

Zvečer pa na vselitveno žurko oz. gledat, kako bo folk natepaval tarok. ;) 

Maček se mi je pa tako nasral v naročje in čez roke, da ne morm uporabljat miške, da bi zaključil blog.

LP
PikovAS

četrtek, 15. maj 2014

9-dnevni dopust, dan 4

Bla, bla, bla,

TOLE:






Optimus Prime, na ogenjbruhajočem tiranozavru z ognjenim mečem v roki:








A rabim še kaj dodat? Mislim, da bo to vrhunec moje otroške domišljije.

Kakšen je pa vaš vrhunec otroške domišljije??

PikovAS

sreda, 14. maj 2014

9-dnevni dopust, dan 3

Prvo, da poravnamo dolgove od včeraj.

Torej, današnji dan.

Dopoldansko lazenje na "Šmarko" (namerno je Šmarka, ker določenim ni všeč) mi je dalo misliti, čemu je tok popularna ratala. Sej so ljudje skos hodili gor, ampak nikoli niso tok ponosno govorili o tem. Pa tudi ne vem, kok je mladih kej dejansko hodilo gor. No, mi smo danes ubrali kr eno pot po svoje, med podrtimi drevesi in po blatnih poteh smo prilezli gor. Nekako sem pričakoval več ljudi, kot jih je bilo, nobene gužve, nobenega hrupa, placa kuker češ, ležalniki fraj.





No med trpljenjem na sončku smo rešili vse tegobe tega sveta. Najboljši del je bil, ko je Tamara priznala, da po prijetnem dopoldnevu človek kr z lahkoto odide na šiht, pa sva jo z drugo Tamaro samo čukasto gledala, "midva ne rabiva v službo". Full je bila pa lušna situacija ko je TamAra najdla svoj prvi geocach, medtem ko sva midva še študirala, a je to pravi vogu al ni. Pomoje sva zastrupila še enega s tem lovom.

Preostanek dneva pa vse od sebe. Pogledal sem:



Pa sem se spomnu enega plesa, ki se mi je noro vsidral v spomin.

 

Noro, res noro.

LP
PikovAS

torek, 13. maj 2014

9 dnevni dopust, dan 2

Kakšen dan, ne tič ne miš, dopoldansko izležavanje je pripomoglo k lažjemu prebavljanju dneva.

Kosilo je bilo pri mojih starših. Mamin netipčni ričet je dober, sploh ker je netipični.

Fitnes je bil pol lepote in "vpijem zato da me slišite", ampak se je kr dalo nadelat. Malo sva se pošvicala in pretegnila pa je bilo.

Cajt je že bil da se lotim enega starega očetovega kolesa, da ga bo imela Tamara za v službo. Njen Schwinn je preveč vreden da bi ga puščala v centru mesta parkiranega. Zato sem spucal in pregledal enega starega Roga, slikco objavim jutri ker mi je žena zaplenila telefon, da lahko pred spanjem malo kendikraša.

Edini večji problem na kolesu je bil, da se je "stvarskaterozategnešsedežnooporodanezlezenazajvokvir" zarustana, da je bilo potrebno malo nežnega prepričanja da je popustila. In ker ni bila več uporabna sva jo s Tamaro kar odžagala, seveda je morala ona s kladvom tovčt po vijaku da se je odlomil, ni pa šlo mimo okvirja, rahlo ga je potovkla ampak nič hujšega, sem hitro rešil situacijo in zdej sedež ni možno ukrast, ker ga drži notri vijak.

Jutri bo pester dan, že vidim. Dopoldne Šmarna, pol pa za kosilo hamburgerji... mmmm že zdej se mi luštajo.

Kakšno bo vaše kosilo?
Pikov AS

ponedeljek, 12. maj 2014

9-dnevni dopust, dan 1

A veš uno, ko prvi dan dopusta zjutraj odpreš oči in si rečeš:

"al pa tud ne" in mirne duše polenariš še par deset minut naprej. 

No, točno tako se je začel dan. Naspano sem se zvleku iz postelje in Tamaro pustil z mačkom v postelji, da se še malo pocrklata. Kapučino za dobro jutro je bil dober začetek dneva, zunaj lep sonček, žena nič sitna, maček pa kot maček, glavna stvar je bila "MIIIIJAUUUU". 

Do kosila sem si zvleku na računalnik vse zamujene dele serij Game of Thrones, the 100 in Crisis. 

Pa ne da bi se hvalu, ampak današnje kosilo sem pa skuhal res odlično, ne vem, če mi je že ratala tako dobra omakca za testenine. Žena itak ni imela pritožb, maček je bil pa tok predrzen, da mi je med rezanjem mesa skočil na pult in rinil smrček v piščančje prsi. Bumbar je hitro na rit letu. 

Po pojedini pa v mesto na dolgo luštajoč se sladoled. 




A rabim kaj dodat?

Dan sva pa zaključila z iskanjem najinega stotega geo zakladka. Zdej, kaj je to, verjetno marsikdo ne ve, ampak tule je razlaga: 

Za stotega geota sva si izbrala nočnega, ki ga iščeš s pomočjo megalajtke in odsevnikov, skritih v drevesih.
Taki odsevniki so nam pokazali pot do zakladka in WOLAAAA! Mamo številko 100.



Usput na poti smo poiskali še dva zakladka in dan je bil zaključen. Zabavno je bilo duhovniku iz lokalne cerkve razložit, zakaj sem plezal po žlebu. Je bil prijazen dečko in ni nič sitnaril, ga pa razumem, da je bil pozoren, ker so baje da že imeli kar nekaj kraj.



Vse kakor super dan. Zdele pa še malo polenarimo in spat. Jutri je nov dan.


Za zaključek pa še komad dneva:







Kakšen je bil pa vaš dan?
Pikov AS