Ja, na tole smo se pa stiskal...

*globok zavzdih* Aaaaaa Simply Red *odpri v novem oknu in poslušaj zraven*

Preden zapreš oči in odtavaš z mislimi, pomisli na nekaj, bil je tisti četrti letnik srednje šole, ko smo imeli plesne vaje. Pr prvih uvodnih napotkih, kako se zapleše valček, "levi kvadrat, desni obrat, desni kvadrat ..." se zavrti Simply Red s svojo uspešnico in kar naenkrat te preplavi občutek treme in nervoze. *if you don't know me by now*, primeš svojo soplesalko, kar se da prestrašeno, ne veš, a bi jo gledal v oči ali raje v noge, da je ja ne pohodiš. Poslušaš navodila profesorice plesa ...

Za tisti trenutek, ko vama koraki stečejo, ko se zazibata v enostavnem počasnem taktu, se vama oči srečajo, zazreta se en v drugega, kaj to pomeni, a bo to to, nič pa dejmo, nagib ... " OK, GREMO OD ZAČETKA"

OOOO FU! We had a moment here!

Ko se v službi zavrti ta komad, ker je pač eden od tistih komadov, ki bo težko, da ti ne bo všeč, je meni prav zabavno na glas komentirat ob prisotnosti svojih sodelavcev in sodelavk ... " oooo, na ta komad smo se pa vsi stiskal ..." probajte enkrat in poglejte izraze na njihovih obrazih, poglejte, kakšne zgodbe vam bodo povedali samo pogledi in rdeča lička.

Kok jih je tistih, ki so grozno želeli plesati z x osebo, vendar jo je konkurenca speljala in takrat ko se je ta komad vrtel, panično iskala pogled te osebe v plesni dvorani, mogoče, samo mogoče iskrica preskoči čez celo plesišče in skočita si v objem in ... *nadaljuj sam*

Kok je tistih, ki so plesali hočeš nočeš z nekom, ki jim je bil blazno všeč, on/a pa tega ni vračal/a.

Kok je tistih, ki so nervozno gledali v tla, ker jim je bilo nerodno, saj so pozabili, katera noga je leva in katera noga je desna?

Zdaj pa zapri oči in se spomni trenutkov na plesnih vajah. Ko bo konec, pa pridi nazaj in preberi do konca.

Konec komada, a si ga dal/a še enkrat, ane da si?

Torej, moja izkušnja, na vajah za "maturanca" sem imel leto starejšo soplesalko, prijateljico, *love story not important*, ona je že po krvi plesalka, tudi šolana plesalka, meni ples ni delal problemov, nikoli mi ni, saj ni nič težkega, "just do it". No nazaj k temi, oba sva vedela od prej, kako gredo plesni koraki, zato ni bilo potrebe po nekih napotkih, bil sem tudi dovolj samozavesten, da sem jo "stisnil" k sebi, kar ni bilo ravno pravilno, saj če pogledamo, je treba držat okvir, ki ga nič ne sme podret,

ampak veš kaj, "jaz vem bolje" sva se "stisnila" in odplesala brez nekih zapletov. Zabaven del je bil, ker sem ujel poglede parih sošolcev in sošolk, kako so malo čukasto, malo fovšistično pogledovali proti nama. Verjetno zato, ker jim ni šlo v glavo, od kot ta bejba in zakaj je še niso videli na šolskem hodniku?

Tak lep spomin, ki ostane s tabo in v taki ali drugačni obliki se ga vsakič spomnim, ko se komad zavrti v službi. Saj to niso bile moje edine plesne vaje za maturanca, ampak te so bile za mojega maturanca, teh ne bom pozabil!

LP
PikovAS

*panično začne razmišljat, kateri so še bili komadi na vajah* 

Zakaj je težko kaj napisati?

*glavo praskajoč* Hmmmm

Nekoč je bila spletna stran, na kateri sem pisal, precej bran in popularen blog ali dnevnik, kot se mu je tam reklo. Pa to ni namen današnje objave. Že dolgo se sprašujem, kje je problem, da se ne spravim pisat pogosteje. Saj mi je nekoč šlo to dokaj dobro od rok.

Nekoč, nekoč je tista glavna beseda, nekako imam vedno občutek, da "itak" ne bo tako uspešno, kot je bilo včasih. Tisti dnevnik sem pisal iz veselja, da sem lahko kvasil neumnosti vse povprek in ob tem zabaval kar nekaj rednih bralcev.

Med najbolj uspešnimi zapisi je bil zapis o kupovanju kondomov. Če ga kje najdem, vam ga prilepim, tisti zapis, mislim, da je nasmejal polovico spletnega portala, ki je gostoval moj dnevnik, in pa najboljši nateg je bil, ko sem kupoval avto, ne vem, zakaj so ljudje mislili, da pišem o ženski?

Še vedno nisem čisto prepričan, kaj je bilo na mojem dnevniku, da so ga ljudje tako radi brali, in mislim, da tu nastane tisti glavni problem, zakaj se ne morem spravit pisat več zapisov. Ne vem, kaj je bilo tako uspešnega. Slovnica ziher ne, teme tudi niso bile neke revolucionarne, tudi naslov ni bil izviren.

*random*

Zdele sem se spomnu, če je kak Primorc, ki tole bere, moja soplesalka na maturantskem plesu je bila Primorka in mi nikoli ni hotela razložit, kaj pomeni "ma ke škifo?", kaj to pomeni??

*random moment over*

Zaradi obsedenosti ljudi s spletnimi omrežji mi je malo trapasto pisat o svojih dneh, kaj sem počel... hmmm, ne vem, vstal, sr***, šel v službo, oddelal svoje, prišel domov, nekaj pojedel, nažigal Wold of Tanks.

WAAAAAA *glasna publika v ozadju* to pa je bil dan!

Ko si trenutno vrtim glasbo v ozadju, me preletava en tak "deja vu", dobro se spomnim, da zapisa v dnevnik ni bilo brez glasbene spremljave, ki mi je pomagala zbirat besede. Tudi danes mi pomaga. Ne vem, mogoče mi pa tole pomaga pisat "blodnje" in "zblode".

Res da seznam moje glasbe ni astronomski, ampak pravi komad ob pravem momentu ... mislim, da imamo nekaj tu. Bo treba probat.

Lp
PikovAs