Ja, na tole smo se pa stiskal...

*globok zavzdih* Aaaaaa Simply Red *odpri v novem oknu in poslušaj zraven*

Preden zapreš oči in odtavaš z mislimi, pomisli na nekaj, bil je tisti četrti letnik srednje šole, ko smo imeli plesne vaje. Pr prvih uvodnih napotkih, kako se zapleše valček, "levi kvadrat, desni obrat, desni kvadrat ..." se zavrti Simply Red s svojo uspešnico in kar naenkrat te preplavi občutek treme in nervoze. *if you don't know me by now*, primeš svojo soplesalko, kar se da prestrašeno, ne veš, a bi jo gledal v oči ali raje v noge, da je ja ne pohodiš. Poslušaš navodila profesorice plesa ...

Za tisti trenutek, ko vama koraki stečejo, ko se zazibata v enostavnem počasnem taktu, se vama oči srečajo, zazreta se en v drugega, kaj to pomeni, a bo to to, nič pa dejmo, nagib ... " OK, GREMO OD ZAČETKA"

OOOO FU! We had a moment here!

Ko se v službi zavrti ta komad, ker je pač eden od tistih komadov, ki bo težko, da ti ne bo všeč, je meni prav zabavno na glas komentirat ob prisotnosti svojih sodelavcev in sodelavk ... " oooo, na ta komad smo se pa vsi stiskal ..." probajte enkrat in poglejte izraze na njihovih obrazih, poglejte, kakšne zgodbe vam bodo povedali samo pogledi in rdeča lička.

Kok jih je tistih, ki so grozno želeli plesati z x osebo, vendar jo je konkurenca speljala in takrat ko se je ta komad vrtel, panično iskala pogled te osebe v plesni dvorani, mogoče, samo mogoče iskrica preskoči čez celo plesišče in skočita si v objem in ... *nadaljuj sam*

Kok je tistih, ki so plesali hočeš nočeš z nekom, ki jim je bil blazno všeč, on/a pa tega ni vračal/a.

Kok je tistih, ki so nervozno gledali v tla, ker jim je bilo nerodno, saj so pozabili, katera noga je leva in katera noga je desna?

Zdaj pa zapri oči in se spomni trenutkov na plesnih vajah. Ko bo konec, pa pridi nazaj in preberi do konca.

Konec komada, a si ga dal/a še enkrat, ane da si?

Torej, moja izkušnja, na vajah za "maturanca" sem imel leto starejšo soplesalko, prijateljico, *love story not important*, ona je že po krvi plesalka, tudi šolana plesalka, meni ples ni delal problemov, nikoli mi ni, saj ni nič težkega, "just do it". No nazaj k temi, oba sva vedela od prej, kako gredo plesni koraki, zato ni bilo potrebe po nekih napotkih, bil sem tudi dovolj samozavesten, da sem jo "stisnil" k sebi, kar ni bilo ravno pravilno, saj če pogledamo, je treba držat okvir, ki ga nič ne sme podret,

ampak veš kaj, "jaz vem bolje" sva se "stisnila" in odplesala brez nekih zapletov. Zabaven del je bil, ker sem ujel poglede parih sošolcev in sošolk, kako so malo čukasto, malo fovšistično pogledovali proti nama. Verjetno zato, ker jim ni šlo v glavo, od kot ta bejba in zakaj je še niso videli na šolskem hodniku?

Tak lep spomin, ki ostane s tabo in v taki ali drugačni obliki se ga vsakič spomnim, ko se komad zavrti v službi. Saj to niso bile moje edine plesne vaje za maturanca, ampak te so bile za mojega maturanca, teh ne bom pozabil!

LP
PikovAS

*panično začne razmišljat, kateri so še bili komadi na vajah*