ponedeljek, 1. februar 2016

Težko pričakovani dopust (ta kratek), 1. dan

Mislim, da smo vsi istega mnenja, da se dopusta veselimo. In ko pridemo, nestrpno odštevamo ure zadnjega delovnega dneva, da lahko rečemo na svidenje in se za teden ali dva odklopimo od službe.

Tudi jaz nisem izjema in sem že prav nestrpno pričakoval težko prigarani dopust. Zadnji dopust je bil letni na morju, ampak od takrat se je veliko dogajalo in moji možgani so postali utrujeni. Potreben sem bil tega frej tedna.

Sicer sem dopust začel že z nedeljo, ampak nedelja se pri meni ne šteje kot dopust, ker bi bil tako ali tako frej, zato sem uradno dopust začel z današnjim dnem. In kakšen dan je bil. (Zvenim, kot da sem najmanj rešil svetovno lakoto.) Ta dopust bo kar aktiven, skoraj za vse dni imam nekaj planirano. Danes se je dan začel že relativno zgodaj, ob osmih sem bil kot sova buden in postelja ni bila več udobna. Zato sem kar vstal in malo pobluzil po netu. Ženo sem ob devetih vrgel iz postelje (komaj), da sva lahko šla po opravkih. Ker grem jutri smučat, sem si šel h kolegom iz Šiške sposodit smučke in malo podebatiral kaj in kako.
Popoldne sem izkoristil, saj se je žena s kolegico namenila v hribe, jaz pa sem obiskal ljubljanski plezalni center, ker že dolgo nisem nič plezal, je blo treba malo zmatrat prste. Sicer ni šlo čisto po planih, se vidi, da dolgo nič nisem plezal, ampak nekaj je pa ratalo. Plezalke so še vedno neudobne, nekaj moči imam še vedno v rokah, tehnike mi pa še nekaj manjka, kljub vsemu nekam sem pa prilezel.


Takole je pa tole zgledalo.

Priznam, večer bo zelo na izi, že ko sem prišel domov, sem se posvetil igri World of Tanks in končno končal misijo za Heavy tank št: 15. KONČNO! Bil je že čas.

Žena bo pa vsak cajt končala večerjo, tako da bom tudi jaz zaključil tale zapis, sej sem dost napisal, al se mi samo zdi.

ENIVEJ, lepo bodite, se beremo!

LP
PikovAS  

Ni komentarjev:

Objavite komentar