Nevem če sem že slišal koga, ki bi rekel, "matr, mam preveč denarja"
Jaz že od nekdaj trdim, da ima vsak svojo ceno in še vedno mislim tako. Nikakor ne opravičujem dejanj Šrotov in ostale bande, ki so si nabrali ogromno bogatstva. Ampak dejmo realno pogledat, vi nebi?
Če pogledaš iz druge strani, pred tabo je kup denarja, s katerim priskrbiš sebe, svoje otroke, vnuke in še kakšnega naslednika. Strah pred preživetjem in spodobnim življenjem izgine, odprejo se ti nova vrata. Dobro se tudi zadevaš, da s tako vsoto denarja, dobiš možnosti, da ves ta kapital še povečaš.
Torej, kje je meja, moralna načela mogoče? Za večino od nas mogoče res, govora bi moralo biti o ogromnih količinah denarja, da bi bil pripravljen pobasat ta denar na račun plače nekega delavca.
Bom pa tako rekel in priznal, niso vsi ki zaslužijo lepo količino denarja pokvarjeni. Poznam kar nekaj ljudi, kateri zaslužijo ogromno denarja, mesečno tok kot jaz zaslužim v letu, pa to nikjer ne pokažejo, ja vozijo se v bolšem avtomobilu, imajo lepo hišo, ampak so prvi, ki bojo prijeli za denarnico in plačali pijačo, te povabili na dopust in ne samo neračunali prenočišča ampak še poskrbeli za poln hladilnik.
Tudi v službi opažam da denar igra ogromno vlogo pri odnosih. Še vedno ostaja dejstvo, da pri marsi komu sploh ne opaziš da ima ogromno denarja, dokler mu ne pomagaš naprave naložit v 90.000€ vreden Range Rover, ki še diši po novem, on pa zraven še trene ne z učem ko ti reče da daš lahko prašno škatlo na nove svetle usnjene sedeže. Poleg tega, se ti pa še lepo zahvali stisne roko in za tvojo pomoč, in čeprav nebi potreboval ponudi napitnino se nasmeji in reče "tole je pa za enega hladnega"
Na drugi strani imamo pa ljudi, kateri takoj pokažejo oz. povejo da denar ni ovira, si izberejo najdražjo stvar, pa ni pomembno ali jo potrebujejo ali ne, ali imajo dovol dobro znanje smučanja da bojo peljali tako smučko, se obrnejo in grejo, njihov dan se konča s tem, da nekomu pokažejo in povejo, da njim denar ne igra vloge.
Krasno, nič nimam proti ljudem ki imajo lepe količine denarja, ali imajo dobro plačo, 90% teh ljudi si jo je tudi zaslužilo.
Ampak to ni razlog zakaj ta vpis v blog. Tu govorimo o "nakradenem" denarju. Denar katerega si nekdo prisluži mogoče ne ravno na najbolj "priden" način. Kje je meja, kje imamo ljudje mejo, nekateri bi "prodali dušo" že za nekaj 10.000€. Tudi jaz kot sem že napisal imam ceno. Tudi jaz bi močno začel razmišlat o menjavi službe v kolikor bi mi bila ponujena služba kjer bi zaslužil več denarja. Kaj vi nebi?
Mislim, da vsakemu zdravemu posamezniku igra njegovo in preživetje njegove družine ogromno vlogo. Tudi jaz bi sprejel lep kupček denarja če bi vedel da lahko s tem živim mirneje in spodobno.
Kakšna je vaša cena?
LP
Pikov As
Avtor je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbrišiMenjava službe ni nič slabega samo po sebi. Jaz verjamem, da so ljudje, ki si zase ne bi nagrabili plač podrejenih ali pa za posel preplačevali storitev prijateljevega podjetja, samo zato, ker lahko. Na žalost jih veliko na ta način izkoristi svoj položaj. Najhuje od vsega pa je, ko si pod mizo polnijo žepe in hkrati brez slabe vesti pogledajo sočloveku v oči in to zanikajo in se delajo tako neumne, da tudi, če bi bilo njihovo spričevalo originalno, jim tega ne bi verjela. Jaz osebno ne vem, če bi bila zmožna nakrast denar zase in se zavedat, da nekdo zaradi tega ne bo dobil plače. Bi se po tem v meni definitivno zgodil Raskolnikov. Zanimiva tema drugače.
OdgovoriIzbrišiPremalo (res premalo) ljudi se zaveda, kaj nas loči od živali. Da že odkar smo prvič tri korenčke zamenjali za en kos mesa, nismo več samo naravna bitja. In preživetje kot izgovor za krajo 10x preveč sredstev, kot pa jih bo oseba/njegova družina porabila tekom življenja, je nesprejemljiv. Za preživetje ukrade mama štruco kruha, ker ima teden pred minimalno plačo v denarnici samo še bakrenčke. V naravi si vsako živo bitje za preživetje vzame toliko, kot potrebuje. Ko se pa skriti posli sklepajo na 100.000€ vredni jahti, je pa preživetje družine samo celofan z mašnico, v katerega je zavit človeški pohlep. Tudi dvomim, da komu takemu sploh gre po glavi preživetje. Na to pomislimo samo tisti, ki skušamo osmislit taka dejanja. Tako da mislim, da tud ti sam nisi čist enoten, a bi to storil oz. a bi lahko to storil brez posledic na svoji "duši", čeprav trdiš drugače. ;)
Pohlep pa je še ena stvar, ki pride skupaj z razumom, ki če ga ne nadzoruješ, te bo, tako kot se to lahko zgodi s čustvi, verjetno imel v oblasti.