Razumem, da ste zaposleni in da nimate časa v nedogled hodit po trgovinah in brskat, kopat, spraševat in probavat. Če se vam mudi, je to vaš problem in iskreno povedano se to mene in mojih sodelovcev ne tiče. Če vi nimate časa počakat, da pridete na vrsto, da vas postrežemo, ste si sami krivi. Razumem, da se vam mudi po 10 dek pariške, ker zamujate v službo, ampak ne mudi se vam kupovat pancarjev, ker če ste že na poti na smučišče in hočete na hitrco kupit pancarje, verjemite, da imate 90 % možnosti da kupite bolečino in trpljenje.
*OK, zadihaj, to si dal ven, zdaj pa smiselno naprej*
Časa imamo res da vedno manj, to dokazuje naš način živlenja. Pa če po pravici povemo, smo si čisto sami krivi za to. Kariera nam je postala tako pomembna, da za ostale stvari nimamo časa. Nimamo časa pravilno jest, nimamo časa, da bi se ukvarjali z družino, nimamo časa, da bi si gate oblekli v miru.
Čas nam je začel krojit živlenje. Nekaterim bolj kot drugim. Naj vam dam nekaj primerov, ki sem jih sam doživel.
Pancarji: Lahko ste Tina Maze, verjemite mi, skoraj nemogoče je kupit pancarje, ko se ti mudi, tudi če še tako dobro poznate svoje stopalo in svoje kosti, pancarja se ne da kupit v petih minutah. Pancar ti lahko pokvari smučanje. Predstavljajte si, mudi se vam smučat, rabite nove pancarje in prihipodromate v trgovino, na hitrco izberete pancarje, ki se vam zdijo primerni, plačate 150 € in navzgor za njih in odhitite za cel teden na smučanje. Kaj boste naredili, ko vas po pol urce smučanja ali pa še prej začne bolet noga, se vam pojavijo žulji ali v najboljšem primeru mravlinčenje? Koga boste krivili, upam stavit, da ne boste krivili sebe, ker si niste mogli vzet vsaj pol urce časa, da bi poslušali naše nasvete in izbrali prave pancarje. Kaj ste res tako grozno na kratkem s časom, da raje reskirate, da vas ne bo nič tiščalo, kot pa da izberete prave? In seveda sem potem jaz kriv, ker vam nisem pravilno svetoval. Sam si si kriv.
Hujšanje: K meni pripingvina obilnejša gospa in bi rada kupila ali kolo ali eliptika. Rada bi malo shujšala, saj se je precej zredila. Pa ne ve, kaj bi izbrala. Po prijetni debati in razlagi ugotoviva, da bi bil eliptik sicer boljši, ampak prevelik, tako da bi kolo prišlo bolj prav. Gospa mi malo potarna, da enostavno nima časa migat, ker je privatnica in je skos v službi. Nakar gospe čisto po "mojo taščino" razložim: "Poglejte, ne mi zamerit, ampak a je vredno 200 € večja plača na račun vašega zdravja, kaj vam bo lažje dat par tisoč evrov za zdravnike, zdravila in še kaj ali pa si vzamete pol urce v dnevu, ker jo ziher imate, vsak ima pol urce časa v dnevu, in naredite nekaj zase?" Pa me gospa pogleda z malo začudenim, ampak hkrati spoštljivim pogledom in preden uspe izreči prve besedice, nadaljujem: "Če pa želite brezpogojno gibanje vsak dan, si pa umislite psa, vsak dan boste primorani v vsaj eno urco gibanja." Gospa odgovori: "Kje bom pa dobila psa, so dragi." "Gospa, v zavetišču dobite zdravega in vselega psa za 50 €, kar je občutno manj kot kolo ali eliptik, pa še prijatelja dobite zraven, razmislite, kaj je pomembno, 200 € pri plači ali vaše živlenje."
Mogoče se vam ta zgodba zdi ne realna, ampak gospa me je s solznimi očmi pogledala, mi stisnila roko, se lepo zahvalila in odšla, res da nismo nič prodali, ampak mogoče, mogoče, je pa gospa naredila nekaj zase, pa naj bo to, da je kupila kolo ali pa posvojila kužka in sedaj z njim veselo hodi vsak dan na sprehod.
Ne razumem ljudi, ki si ne znajo vzet časa zase. In raznorazni privatniki, prosim ne nakladajte. Moj oče ima privat firmo že od leta '91, pa je veliko večino tega časa začel službo ob 7. in končal ob 14. ,ker je v prejšnji firmi opazil, kok je zamudil s potovanji, sestanki in poslovnimi kosili. In sam je rekel, če delaš pametno, zakaj moraš bit požrešen in delat cele dneve, hkrati pa zamujati trenutke, ki jih ne dobiš več nazaj, trenutke, ki ti jih nobena plača ne more kupiti.
Kdor nima časa živet, si je sam izkrojil svojo usodo. In prosim, da ne bi o službah, dokler delate od ponedeljka do petka dopoldne, nimate niti enega samega izgovora, zakaj nimate časa za življenje, da ste se zredili, ker se nimate časa gibat, ali da se nimate časa naučiti kitare. Za stvari, ki so ti pomembne v življenju, boš vedno našel čas.
Kaj pa vaš čas, a ga je res premalo?
LP
Pikov As
Ni komentarjev:
Objavite komentar