Tole bom napisal drugič, zaradi sodelovca Simona, ki me je fajn nategnu na suho.
Skratka.
Elton John v svoji pesmi prepeva "Sorry seems to be the hardest word". Kar je čisto res, včasih se je resnično opravičiti najtežje, ampak poznam še eno stavčno zvezo, ki je težka za izrečt.
Preprost "Dober dan".
Od kdaj nam je težko reči dober dan?
Nam v službi stalno pridigajo, da naj stranke pozdravljamo, v čemer ne vidim nič narobe, stranki pokažeš, da si jo opazil, in ji s tem namigneš, da če kaj potrebuje, si tu. Ne moreš si mislit, kakšne čudne, zgrožene in vse ostale čudne poglede včasih dobivamo, ko stranko preprosto pozdravimo. Ko hodim mimo stranke in jo čisto enostavno pozdravim z "dober dan", včasih dobim tak pogled, kot da sem ji ravnokar rekel, da je rodila najgršega otroka na svetu in da njen obraz spominja na 2 meseca staro torto.
Predvsem pa opažam pri starejših ljudeh, starosti 60+, nekakšno tako zgodbo:
Jaz: Dober dan!
Večni: Poslušte, kje mate...?
Jaz: Na sosednjem oddelku za pohodništvo.
Večni: Aha, *zasope, kot da mu je treba na drugi konec Slovenije, in odraca*
*Večni se nanaša na Alana Forda*
Kar me moti pri tem, je, da stranka nima niti malo spoštovanja do mene, da bi mi odzdravila, kaj šele se zahvalila za pomoč. In potem bojo tele artritične riti hotele, da jih spuščam v vrsti, ker oni težko stojijo,
"Gospa a vidite konec vrste",
"vidim ja",
"pol pa odštantaj svojo strohnelo rit na un konec"
No, pa da ne bomo samo o starejših. Tudi vedno več mlajših je takih. No, ne govorimo o mladini, govorimo o ljudeh 30+, ki mislijo, da držijo boga za jajca in da so glavni. Sorry mucek, brez nas si še gat ne bi znal kupit.
Kje je naša kultura tako zašla, kaj je bilo krivo za tak propad kulture?
Naredite en test, pojdite v vašo najbližjo trgovino z živili in pojdite po štruco kruha, začnite pogovor z dober dan, tudi če vas prodajalka ne pozdravi, in ko dobite svoj tanajtabolj hlebec kruha, recite hvala in ji zaželite lep dan še naprej. Ko boste izdrekli "pa lep dan še naprej", jo poglejte v obraz in za tistih nekaj sekund ji boste polepšali dan, tudi ona je človek tako kot vi in ne bodite brezobzirne prasice, ki ponižujejo njeno delo in se vam zdi njeno delo samoumevno. Dejmo vrnit kanček kulture nazaj med ljudi, že preprost dober dan, hvala, lep dan še naprej bodo naredili veliko.
To se bo mogoče slišalo malo tako ... ampak a veste, kokrat mi je stranka polepšala dan, četudi samo za minutko, ko se mi je na koncu prodajnega procesa lepo zahvalila in mi zaželela lep dan. Ker teh par strank mi je vrnilo upanje v to, da nekje v nas se še vedno skriva nekaj kulture. Da pa ne govorim o tem, kok je dober občutek, ko ti stranka po tem, ko si ji nekaj prodal, iz zadovoljstva stisne roko.
In zakaj ne bi tudi mi nekomu, s komer smo zadovoljni pri svetovanju, stisnili roko in mu zaželeli lep dan. Pa naj bo to prodajalka kruha ali pa prodajalec sesalcev.
Pa še to za zaključek. Pa se bo mogoče slišalo malo samohvalno, ker sem se navadil prodajalcem vedno zahvalit in zaželet lep dan, ko pridem v trgovino po kruh za malico ali pa po službi po stvari za domov, še tako kisel obraz, ki ga ima prodajalka ko streže druge stranke, za tistih nekaj trenutkov, ko streže mene, spremeni v nasmeh in ji dan ni več težek.
Kaj vse lahko doseže dober dan, prosim, hvala, nasvidenje in lep dan. Pa nas nič ne stane, samo malo ponosa in priznanja, da je tudi služba tebe, tebe ali tebe enako pomembna kot tvoja, moja, njegova ali njena.
Kaj ste za to, da probamo vrnit kanček kulture med Slovence?
LP
Pikov AS
Ni komentarjev:
Objavite komentar