9-dnevni dopust, dan 5 in 6

Hja, a veš uno, ko si rečeš, vsak dan bo en zapis, pol pa zajebeš na peti dan. 

No pa sej, dan je bil kar poln stvari. Sicer ne tako poln, da si ne bi mogu vzet časa in napisat bloga, ampak tok, da enostavno nisem. Nimam izgovora. j*** ga. 

Včerajšnji dan je bil dan uspehov. 

Ko greš na sladoled, naročiš tri kepce, enostavno ker lahko, ti natakar prinese porcijo in se ti opraviči: 

"Sorry, sem zajebal, sem zajel tale sladoled dvakrat, pa je zdej mal več." 

Dobiš dejansko štiri kepce sladoleda, kar pomeni, da sladoled gleda ven iz posode, dejansko je to takšna količina sladoleda, ko ti nekje na na pol poti rata jasno, da ga je mogoče pa vse eno malo preveč. In ker trmast, kot si, vseeno poješ celotno porcijo, sicer ti žena pridno pomaga pri porciji, ampak vseeno je je veliko. 

Najboljši del, ko pride račun in ugotoviš, da so ti bile zaračunane vseeno samo tri kepce sladoleda. 

In dan je lep. 

Proti večeru je šla žena v Kranj na nočni tek. Jo je treba pohvalt, je dobro tekla, sem bil zelo ponosen nanjo. Je bilo pa zanimivo gledat, kako to eni jemljejo smrtno resno. Kar je pohvalno, da grejo na zmago, ampak eni pa res pretiravajo. 

Današnji dan je bil malo bolj miren. Dopoldne sva šla na kavo v BTC, izkorisila sva še popuste, ki so jih nudili, da sem si kupil novo tipkovnico. Že z Razerjevo miško sem noro zadovoljen, tipkovnica pa tudi deluje, kot da je bila dobra odločitev. 

Zvečer pa na vselitveno žurko oz. gledat, kako bo folk natepaval tarok. ;) 

Maček se mi je pa tako nasral v naročje in čez roke, da ne morm uporabljat miške, da bi zaključil blog.

LP

PikovAS

9-dnevni dopust, dan 4

Bla, bla, bla,

TOLE:






Optimus Prime, na ogenjbruhajočem tiranozavru z ognjenim mečem v roki:








A rabim še kaj dodat? Mislim, da bo to vrhunec moje otroške domišljije.

Kakšen je pa vaš vrhunec otroške domišljije??

PikovAS

9-dnevni dopust, dan 3

Prvo, da poravnamo dolgove od včeraj.

Torej, današnji dan.

Dopoldansko lazenje na "Šmarko" (namerno je Šmarka, ker določenim ni všeč) mi je dalo misliti, čemu je tok popularna ratala. Sej so ljudje skos hodili gor, ampak nikoli niso tok ponosno govorili o tem. Pa tudi ne vem, kok je mladih kej dejansko hodilo gor. No, mi smo danes ubrali kr eno pot po svoje, med podrtimi drevesi in po blatnih poteh smo prilezli gor. Nekako sem pričakoval več ljudi, kot jih je bilo, nobene gužve, nobenega hrupa, placa kuker češ, ležalniki fraj.

No med trpljenjem na sončku smo rešili vse tegobe tega sveta. Najboljši del je bil, ko je Tamara priznala, da po prijetnem dopoldnevu človek kr z lahkoto odide na šiht, pa sva jo z drugo Tamaro samo čukasto gledala, "midva ne rabiva v službo". Full je bila pa lušna situacija ko je TamAra najdla svoj prvi geocach, medtem ko sva midva še študirala, a je to pravi vogu al ni. Pomoje sva zastrupila še enega s tem lovom.

Preostanek dneva pa vse od sebe. Pogledal sem:



Pa sem se spomnu enega plesa, ki se mi je noro vsidral v spomin.

 

Noro, res noro.

LP
PikovAS

9 dnevni dopust, dan 2

Kakšen dan, ne tič ne miš, dopoldansko izležavanje je pripomoglo k lažjemu prebavljanju dneva.

Kosilo je bilo pri mojih starših. Mamin netipčni ričet je dober, sploh ker je netipični.

Fitnes je bil pol lepote in "vpijem zato da me slišite", ampak se je kr dalo nadelat. Malo sva se pošvicala in pretegnila pa je bilo.

Cajt je že bil da se lotim enega starega očetovega kolesa, da ga bo imela Tamara za v službo. Njen Schwinn je preveč vreden da bi ga puščala v centru mesta parkiranega. Zato sem spucal in pregledal enega starega Roga, slikco objavim jutri ker mi je žena zaplenila telefon, da lahko pred spanjem malo kendikraša.

Edini večji problem na kolesu je bil, da se je "stvarskaterozategnešsedežnooporodanezlezenazajvokvir" zarustana, da je bilo potrebno malo nežnega prepričanja da je popustila. In ker ni bila več uporabna sva jo s Tamaro kar odžagala, seveda je morala ona s kladvom tovčt po vijaku da se je odlomil, ni pa šlo mimo okvirja, rahlo ga je potovkla ampak nič hujšega, sem hitro rešil situacijo in zdej sedež ni možno ukrast, ker ga drži notri vijak.

Jutri bo pester dan, že vidim. Dopoldne Šmarna, pol pa za kosilo hamburgerji... mmmm že zdej se mi luštajo.

Kakšno bo vaše kosilo?
Pikov AS

9-dnevni dopust, dan 1

A veš uno, ko prvi dan dopusta zjutraj odpreš oči in si rečeš:

"al pa tud ne" in mirne duše polenariš še par deset minut naprej. 

No, točno tako se je začel dan. Naspano sem se zvleku iz postelje in Tamaro pustil z mačkom v postelji, da se še malo pocrklata. Kapučino za dobro jutro je bil dober začetek dneva, zunaj lep sonček, žena nič sitna, maček pa kot maček, glavna stvar je bila "MIIIIJAUUUU". 

Do kosila sem si zvleku na računalnik vse zamujene dele serij Game of Thrones, the 100 in Crisis. 

Pa ne da bi se hvalu, ampak današnje kosilo sem pa skuhal res odlično, ne vem, če mi je že ratala tako dobra omakca za testenine. Žena itak ni imela pritožb, maček je bil pa tok predrzen, da mi je med rezanjem mesa skočil na pult in rinil smrček v piščančje prsi. Bumbar je hitro na rit letu. 

Po pojedini pa v mesto na dolgo luštajoč se sladoled. 

A rabim kaj dodat?

Dan sva pa zaključila z iskanjem najinega stotega geo zakladka. Zdej, kaj je to, verjetno marsikdo ne ve, ampak tule je razlaga: 

Za stotega geota sva si izbrala nočnega, ki ga iščeš s pomočjo megalajtke in odsevnikov, skritih v drevesih.

Taki odsevniki so nam pokazali pot do zakladka in WOLAAAA! Mamo številko 100.

Usput na poti smo poiskali še dva zakladka in dan je bil zaključen. Zabavno je bilo duhovniku iz lokalne cerkve razložit, zakaj sem plezal po žlebu. Je bil prijazen dečko in ni nič sitnaril, ga pa razumem, da je bil pozoren, ker so baje da že imeli kar nekaj kraj.

Vse kakor super dan. Zdele pa še malo polenarimo in spat. Jutri je nov dan.

Za zaključek pa še komad dneva:

Kakšen je bil pa vaš dan?

Pikov AS

Pikov As in kuhalnica #1

MLADI GOVEJI HRBET S KROMPIRJEVIMI POLPETI

Preden začnemo s pripravo pojedine, dajmo nekaj razčistit. Moji recepti bodo vsebovali sol, olje, maslo in ostale "nezdrave" zadeve, ker nisem osredotočen na zdravo prehrano.

Aja, ne pričakujte točnih količin sestavin, kuhajte po občutku. Nekomu bo bolj všeč pekoče, nekomu bolj slano, jaz vas ne omejujem, samo predlagam, kaj dajte notri. 

In opravičujem se Mateju za neznaje kuharskega žargona.

OK, preidimo k bistvu. 

Kaj bomo potrebovali?

GLAVNE SESTAVINE:

Mladi goveji hrbet brez kosti (Sirloin)

Manjši por

Krompir

Gozdni med

Limona

Olivno olje 

ZAČIMBE:

Čili v prahu

Sol in poper (po možnosti z mlinčkom, da bo sveže mlet)  "DDDDD"

Timijan (suhi ali še raje sveži)

Česen v prahu

PRIPRAVA:

Čas kuhanja: odvisno od tega, kako hitro lupite čebulo.

Marinada: Ožamemo limono in ji dodamo olivno olje, čili v prahu, tisti, ki niste ljubitelji pekočih stvari, dodajte majhno količino čilija samo za okus, ostali pa ne pretiravajte, ker boste pokvarili vse okuse, ki se bodo nabrali na mesu. Dodamo še česen v prahu, sol in poper, na koncu pa še zvrhano čajno žličko medu. Kar se medu tiče, lahko dodamo kateri koli med. Vse skupaj dobro premešamo, po potrebi dodamo še sol in poper, da bodo okusi bolj jasni. Ko se med lepo raztopi, damo notri meso, ne pustimo ga v prevelikih kosih, in ga pustimo počivat. Na vsake toliko ga malo obrnemo ali prelijemo z marinado, da se bo lepo napil z obeh strani. 

Olupimo krompir in ga damo kuhat, medtem na drobno nasekljamo por in malo pogledamo, kako je kaj z mesom, da ga ni slučajno maček že odnesel. Ko je krompir kuhan, ga odcedimo in ohladimo pod hladno vodo, da bo lažje naredit polpete, zmečkamo, dodamo por, sol, grobo mleti poper (zato prav pride poper z mlinčkom), timijan. Vse skupaj dobro premešamo in naredimo polpetke.

Zdej pa zabavni del.

Pripravimo dve ponvi, v obe damo olivno olje in segrejemo na visoko temparaturo. Sploh za meso, ponev naj bo super vroča, ko boste spustili zrezek notri, mora takoj zacvrčati. Meso pecite tako dolgo, kot vam je všeč pečen tak kos mesa. Rare, medium, medium well, well done, najbolj piporočam medium, nikakor pa ne well done, ker boste morali zunanjost skoraj zažgat, kar pa izgubi vse okuse. Meso obračajte s kleščami, ne z vilico, da vam sokovi ne bodo iztekali. Tik pred koncem dolijte še preostalo marinado, da se malo zgosti, in to je to. Za polpete pa mislim, da ne rabite nekih groznih navodil, popecite jih, da dobijo lepo rjavo barvo, ker so že predkuhani, jih ne rabite žgat v ponvi.

Če boste zdržali, pustite meso počivat kakšno minutko, nikakor ga ne zarežite, preden ga daste na krožnik, naj sokovi ostanejo v zrezku. 

Ko se odločite, da je to to, da ste dost trpeli ob gledanju na meso in polpete, zagrizite in uživajte. 

Dober tek! 

Pikov AS

Odreči se sanjam?

Vsak od nas ima sanje, vsak si nekaj želi. Pa naj bo to služba, hobi, potovanje. Nekatere sanje so dosegljive, ampak kakor koli obrneš, obstajajo tudi sanje, ki se jim moraš odreči.

Zakaj bi se odrekel sanjam? To je dobro vprašanje, ne znam povedat, lahko vam povem iz svojega primera.

Nedolgo nazaj sem se odrekel enim svojih največjih sanj. Sanje, ki sem jih imel, že odkar se spomnim. Ne morem reči, da sem se odrekel sanjam za vedno, ampak vem, da dokler ne bom bogat privatnik, si jih ne morem privoščiti.

In zakaj sem se jim odrekel? Enostavno nisem več prenesel negativnih vplivov okolja na moje sanje. Na žalost so se moje sanje zdele moji okolici nemogoče. Enostavno sit postaneš poslušanja "ti tega ne znaš, kje pa boš to delal, kaj pa boš pol s tem", in kakršno koli razlago v svoj bran si podal, si naletel na predebel zid, da bi ta razlaga prišla okoli in tej osebi dopovedala, da se moti. Žal pa brez te osebe trenutno in še nekaj časa ne bom mogel začeti z izvedbo.

Potrjujoče po drugi strani pa je, ko sem letos dokazal, da znam in prekleto dobro naredim servis smuči, pa kar ne more in ne more prehvalit, kako sem "kr iz nekje" pokazal, da me nekaj zanima in sem v nečem dober.

Pa da ne boste mislili, ta primer ni edini, ko sem domov začel nosit diplome iz uspehe s tekmovanj (ga ni bilo tekmovanja, da ne bi prinesel domov vsaj ene stopničke), ko sem postal daleč daleč najmlajši trener in sodnik v klubu, so bile same pohvale in hvalospevi, ampak ko sem pa rekel, da hočem spet trenirat, pa nič ni bil preveč navdušen.

Na žalost nakaterim osebam moraš dokazati z dejanji, da si nečesa sposoben. Kaj stvari iz preteklosti niso zadosten dokaz, da če ti nekaj leži v srcu in si nečesa želiš, se boš naučil, kako to narediti bolje kot Frančiškov Robert?

Morda sem res sam kriv, da sem preveč popustil, ampak po nekaj letih negativnih vplivov enostavno nisem več zdržal. Raje pozabim na te stvari, ker jih itak ne znam. Tako kot nisem znal karateja, pa sem postal trener, tako kot nisem znal brusit smuči, pa sem postal dober serviser, tako bi znal tudi to, ampak sem raje sklonil glavo.

Naj vam ne bom za vzor. Sledite svojim sanjam, ne dopustite, da se negativni vpliv zažre v vašo kožo.

Kaj pa vi, sledite svojim sanjam?

LP

Pikov As